NASELJA NA 1. ETAPI, 1. DELU: BRNIK-PREDDVOR

 Cerklje na Gorenjskem

 (1/14, 485), v Cerkljah (403m), cerkljanski, Cerkljani (1294 preb.). Središčno
naselje z gručastim jedrom ob hudourniškem potoku Reki je umaknjeno na severni rob Kranjskega
polja, pod Krvavec (1853 ml. Število prebivalcev se je od 2. svetovne vojne do leta 1991 skoraj
potrojilo. Kraj leži na križišču krajevnih cest z Visokega, Brnika in iz Komende in je izhodišče za obisk
zimskošportnega središča na Krvavcu. Razvita je obrt. Večina prebivalcev se vozi na delo v Kranj. Kraj
se je po cerkvi Marije V trnju prvotno imenoval Trnovlje. Z imenom Cerklje se prvič omenja leta 1239.
Župnijska cerkev Marije Vnebovzete je bila zgrajena med letoma 1777 in 1819. Po zasnovi je ena
najodličnejših baročno-klasicističnih stavb na Gorenjskem. Pred njo stoji spomenik skladatelju
Davorinu Jenku (1835-1914), rojenemu v bližnjih Dvorjah. V Cerkljah je bil rojen gledališki igralec
Ignacij Borštnik (1858-1919). V pritličju hiše, ki je bila last slovenskega politika Ivana Hribarja (1851-
1941), je na ogled razstava, ki predstavlja pomembnejše kulturne delavce iz Cerkelj in okolice. Kraj je
znan po vsakoletni razstavi cvetja in lovstva. Na vzhodnem robu naselja rase ob kužnem znamenju iz
leta 1645 lipovec z obsegom 5,5 m (Slika 2).

 Štefanja Gora

 Štefanja Gora (I/14, 4939), na Štefanji Gori (690 m) štefanjski, Štrefanjci (83 preb.). Razloženo vas
sestavljata gručasta zaselka Zgornja Štefanja vas in in Spodnja Štefanja vas. Ležita na zakraseli apniški
terasi v jugovzhodnem predgorju Krvavca (1853). Vzhodno  pod gozdnato Kopo (1024) je samotna
kmetija Davovec. Zahodno od vasi stoji cerkev sv. Štefana iz leta 1805, umaknjena na vzpetino
Štefanjo goro (748 m), ki je izjemno razgledišče. V okolici  cerkve so vidni ostanki prazgodovinske in
poznoantične naselbine. Kraj se prvič omenja že leta 1132 kot Gora sv. Štefana. Vas je od drugih,
vzhodneje ležečih naselij na uravnavi Krvavškega predgorja odrezal potok Reka. Po globoki in ozki
dolini se je izpod Krvavca prebil na Kranjsko polje (Slika 3).

 Možjanca

 (I/14, 2886), na Možjanci (680 m), možjanski , Možjančani (42 preb.). Gručasto naselje,
imenovano po Mojzesu, se prvič omenja že leta 1256. Leži na neprepustnem površju pliocenske
terase v jugovzhodnem predgorju Krvavca (1853), vzhodno nad dolino reke Kokre. Obdajata ga
vzpetini Vrhe (689) na zahodu in Veliki vrh (785 m) na vzhodu. Cerkev sv. Nikolaja  ima izstopajočo
lego. Južno pod krajem izvira poto Olševnica. V okolici je več počitniških hišic (Slika 4).

Tupaliče

 (1/14, 5134), v Tupaličah (460 m), tupališki, Tupaličani (300 preb.). Razpotegnjena vas na
severozahodnem robu Kranjskega polja leži ob cesti Kranj–Jezersko, na terasi nad levim bregom reke
Kokra. Sestavljata jo dve gruči hiš. Staro kmečko jedro je okrog cerkve sv. Klemena, ki je v osnovi
romarska  stavba z gotskimi freskami  in z »zlatim« oltarjem, prvič omenjena že leta 1154, zgornji del
naselja, pomaknjen na zahodno vznožje hriba Vrtičnika (682 m), pa je mlajši. Tu so bili najdeni rimski
grobovi. Na severovzhodu je tik nad naseljem greben, kjer je obsežno prazgodovinsko gomilno
grobišče, na Vrtičniku pa so našli prazgodovinsko naselbino (Slika 5).