Kranj

1. LEGA IN POLOŽAJ

1.1 GORENJSKA

1. Kje leži Gorenjska?
Gorenjska leži na skrajnem severozahodu države.

2. Kaj označuje ime Gorenjska?
S tem imenom označujemo del nekdanje dežele Kranjske.

3. Kako je Gorenjska opredeljena geografsko?
Geografsko pa gre za območje alpske regije, ki se odteka v Savo.

1.2 MESTNA OBČINA KRANJ

4. Kaj je mestna občina Kranj?
Mestna občina Kranj je ena izmed 11 mestnih občin v Sloveniji (Slika 1).

5. Na katerem mestu je občina Kranj po velikost v Sloveniji in koliko m2 meri?
Po velikosti (147,94 km2) je na 8. mestu med mestnimi občinami in na 49. mestu med vsemi
občinami v Sloveniji.

6. Na katerem mestu je občina Kranj po številu prebivalstva in koliko ljudi živi v mestni občini Kranj?
Po številu prebivalstva je s 51.790 prebivalci na tretjem mestu.

7. Na katerem mestu je samo mesto Kranj v Sloveniji in koliko prebivalcev šteje?
Samo mesto Kranj je četrto največje mesto v Slovenijii (1999 - 35.585 prebivalcev).

Slika 1: Mestna občina Kranj

1.3 MESTO KRANJ

8. Kdaj je mesto Kranj dal prostor za bivališče ljudem?
Siva skala, na kateri stoluje starodavni Kranj, je dala prostora za bivališče ljudem že v tretjem
tisočletju pred našim štetjem.

9. Kdo je imel sedež v Kranju, ko je šlo za prehod antike v srednji vek?
Domneva se, da je bil Kranj iz prehoda antike v srednji vek sedež mogočnega slovenskega kneza
Vojnomira.

2. ARHEOLOŠKA PODOBA KRANJA

1. Kam segajo najstarejši sledovi življenja v Kranju?
Najstarejši sledovi življenja na ožjem območju mesta segajo v prazgodovino.

2. Kje v okolici Kranju je bila odkrita naselbina iz mlajše kamene dobe?
Ob Savi na Drulovki je bila odkrita naselbina iz mlajše kamene dobe (neolitik).

3. Kaj so našli arheologi v tem starem naselju v okolici Kranja?

V tem starem naselju so arheologi našli ostanke keramike z značilnim okrasom, kamnite sekire in
kremenove puščice.

4. S čim so se ukvarjali prebivalci naselbine v okolici Kranja?
Prebivalci naselbine so se ukvarjali z živinorejo, poljedelstvom in lovom.

5. Kaj so odkrili leta 1995 severozahodno od Drulovke, nad kanjonom Zarice iz mlajše kamene dobe?
Severozahodno od Drulovke, nad kanjonom Zarice so leta 1995 odkrili naselbino iz mlajše kamene
dobe. V približno 1 meter debelem sloju so našli ročno izdelano glinasto posodje za vsakdanjo rabo
Posoda je bila temnosiva ali rdeče pobarvana in o krašena z vrezeninami geometrijskimi motivi.
Razen posode (lonci, sklede, čaše, zajemalke) so našli tudi lovno orodje, kot so puščične osti, kladiva,
strgala, nožiči itd. Med naselbinskimi ostanki so bile tudi kosti jelena. Gradivo o nahajališču hrani
Gorenjski muzej.

6. Kdaj je obstajalo to naselje v okolici današnjega Kranja? Kateri kulturi je pripadalo to naselje?
Življenje se omejuje na čas okrog leta 2000 pred našim štetjem in se kulturno navezuje na starejšo
lengyelsko kulturo Panonije s posebnostmi vzhodnoalpskega prostora. Nekaj odlomkov kereamike
iz trega obdobja je bilo v zadnjih letih najdenih tudi na področju starega mestnega jedra.

7. Kaj so odkrili na območju med Orehkom in Drulovko?
Na območju med Orehkom in Drulovko so odkrili bronasto tulasto sekiro. Sodi v čas okoli leta 1000
- 800 pred Kristusom. To je obdobje pozne bronaste dobe. Iz konca tega obdobja je nahajališče na
Jelenovem klancu z bogato najdbo delov orodja.

8. Iz katerega obdobja so številne najdbe, če je šlo za prvo tisočletje pred našim štetjem?
Neprekinjeno življenje na tem prostoru izpričujejo številne najdbe iz stare železne dobe (halštatska
kultura, 8 - 4. stoletje pred Kristosom) v prvem tisočletju pred Kristusom.

9. Kaj so zagotovili strmi bregovi nad sotočjem Save in Kokre?
Strmi bregovi nad sotočjem Save in Kokre so zagotavljali osnovni pogoj življenja, varnost. Številna
izkopvanja so pokazala, da je bila naselbina za tisti čas velika, kar potrjuje izjemen pomen Kranja.
Ta naselbina je bila na mestu kasnejšega srednjeveškega mesta in na prisojnih pobočjih na levem
bregu Save, kjer je bila najdena tudi zakladna najdba 20 kg delov bronastega orodja.

10. Kaj so počeli Ilirski prebivalci s svojimi umrlimi?
Takratni prebivalci Kranja so svoje umrle sežigali, njihove ostanke, oglje in okraske pa so z orodjem in orožjem
ob posodah polagali v grobne jame.

11. Kje so izbrali mesto pokopov?
Mesto pokopov so si izbirali na več krajih zunaj svojega naselja.

12. Kateri predmet iz grobov je najzanimivejši?
Med predmeti iz grobov je najzanimivejši obredni trinožnik (Slika 2).

Slika 2: Keramični obredni trinožnik iz halštatskega obdobja (6. stol. pr. n. š.)

13. Na koga se navezuje način pokopa, ki so ga izvajali tedanji prebivalci v okolici današnjega Kranja?
Način pokopa navezuje tedanje prebivalce na svetolucijski kulturni krog (Primorska).

14. Na koga se navezujejo predmeti, ki so jih uporabljali tedanji prebivalci v okolici Kranja?
Predmeti pa se navezujejo na dolenjska halštatska najdišča.

15. Ali se je življenje v Kranju nadaljevalo v času mlajše železne dobe?
V času mlajše železne dobe (laten) se življenje v naselbini nadaljuje.

16. Kaj je bilo najdeno na prostoru nekdanjega mestnega pokopališča ob župnijski cerkivi okoli leta 1970?
Na prostoru nekdanjega mestnega pokopališča ob župnijski cerkvi so bili okoli leta 1970 v
premešanem grobiščnem sloju najdeni posamični latenski glinasti ostanki naselbinskega značaja.
Posebno mesto imajo keltsko-latennske fibule iz obdobja okoli 300 pred Kristusom do zadnjega
stoletja pred Kristusom. V Stošičevi ulici so v okolju halštatske kulture odkrili troje keltskih železnih
suličastih osi in železno verigo za nošenje meča. Najdbe so datirane v 2. stoletje pred Kristusom,
hranijo pa jih v Narodnem muzeju v Ljubljani.zahodno od Drulovke, nad kanjonom Zarice iz mlajše
kamene dobe?

17. Kje so si prebivalci mlajše železne dobe izbrali prostor za pokop svojih umrlih, ki je ob današnji
Savski cesti na območju Kranja?
Za pokop svojih umrlih so si tedanji prebivalci izbrali pobočje nad levim bregom Save ob današnji
Savski cesti.

18. Kaj se je spremenilo v Kranju, če so tradicijo sežiganja nadaljevali?
Tradicijo sežiganja so nadaljevali, le tipični pridevki v grobovih so se spremenili.

Slika 3: Okrašena ptičja fibula & bronasta okrogla fibula

Levo: Z dragimi kamni okrašena ptičja fibula, najdena 1) grobu iz iz dobe preseljevanja Ljudstev (6.
stol.) na Lajhu ob Savski cesti; desno: bronasta okrogla fibula z jamičnim emajlom.najdena
staroslovanskem grobišču ob župnijski cerkvi (9.– 11. stol.) (Slika 3).

19. H komu je bilo mesto Kranj vključeno v času rimskega imperija, če ni imelo pomembnecloge?
V času rimskega imperija mesto Kranj ni imelo pomembne vloge in je bilo vključeno v politično
upravno središče Emone.

20. Kaj je potekalo v zgodnjerimskem času v smeri proti Kranju?
V zgodnjerimskem času je v smeri proti Kranju potekala stranska pot iz Emone proti severu.

21. Kaj dokazuje obrobni trgovski in strateški pomen Kranja v času rimskega imeprija?
Obrobni trgovski in strateški pomen Kranja dokazujejo ostanki obzidja in uvoženi rimski izdelki kot so
fibule, rimski novci, rimski kamniti nagrobniki, železna sulična ost in glinasto posodje. Številne najdbe
uvožene keramike iz časa cesarja Avgusta kažejo, da je bil Kranj tedaj verjetno neke vrste trgovska
postojanka (emporij).

22. Ob strani katere strateško pomembne rimske ceste je bil Kranj?
Kranj je bil ob strani strateško pomembne ceste Emona-Poetovio.

23. Katere poti so potekale skozi Kranj?
Skozi Kranj so potekale poti proti Ljubelju in Jezerskemu na Koroško, proti Kamniku, Škofji Loki,
Medvodam, Radovljici in Emoni.

24. Kakšne sledove je zapustilo antično obdobje v Kranju?
Antično obdobje je zapustilo le skromne sledove v Kranju.

25. Na katerem prehodu ima mesto Kranj večji pomen?
Večji pomen pa ima mesto na prehodu iz kasne antike v zgodnji srednji vek.

26. Kdo so imeli v 6. stoletju v posesti Kranj?
Kranj nato doživlja zaton do 4. stoletja, ko sledi izjemen razcvet od 4. do 7. stoletja in doseže vrh v 6. stoletju. V 6.
stoletju so imeli Kranj v posesti Langobardi.

27. Katere so bile značilnosti naselbine od 4. do 7. stoletja?
Naselbina je v severno južni smeri marila kar 550 metrov. Obzidani del je bil verjetno manjši in tudi
gostota poselitve ni bila enakomerna. Naselitev se je zgostila na zahodnem (savskem) delu. Obseg
naselbine je bil za tisti čas impozanten in potrjuje izjemen pomen Carniuma. O pomenu naselja govori
tudi dobro ohranjena steklarska delavnica, v kateri sta bili vsaj dve steklarski peči, ki jo odkrili pri
sanaciji gradu Khislsteina (Slika 4). Zgradili pa so tudi cerkev.

Slika 4: Grad Khiselstein in mesto Kranj na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679

28. Kje je bilo znano veliko grobišče iz dobe preseljevanja ljudstev v Kranju?
Iz dobe preseljevanja ljudstev je znano veliko grobišče nad levim bregom Save nad Savsko cesto.

29. Kaj so našli arheologi v teh velikih grobiščih nad levim bregom Save nad Savsko cesto v Kranju?
Izkopanih je okrog 1000 grobov z bogatim nakitom, med katerimi so zaponke, broše, uhani, lasne
igle, pasne spone, prstani, steklene ovratnice in okrašeni glavniki.

Med vojaško opremo pa so bili meči, sulice, ščiti in puščice.

30. V kaj so Longobardi v zadnjih desetletjih 6. stoletja vključili mesto, če so prihajali Slovenci?
V zadnjih desetletjih 6. stoletja so Langobardi vključili mesto v svoj obrambni sistem proti
prihajajočim navalom Slovencev.

31. Iz katerega stoletja je ohranjen prvi zgodovinski vir, ki omenja mesto Kranj kot Carnium?
Iz 7. stoletja je ohranjen prvi zgodovinski vir, ki omenja Carnium je Anonimni geograf iz Ravenne (delo
Cosmographia). Nastal je proti koncu 7. ali v začetku 8. stoletja (pred prihodom Longobardov).
Opisuje pokrajino Carneolo in našteje 25 v njej 25 naselij, na prvem mestu Carnium. To je prvi
zgodovinski vir, ki omenja mesto Kranj kot Carnium.

32. Kdo so imeli Kranj v posesti, če je šlo za 6. stoletje?
V 6. stoletju so Kranj imeli v posesti Langobardi. Iz dobe preseljevanja ljudstev je znano veliko
grobišče na levim bregom Save na Lajhu - današnje Sejmišče.

33. Kdaj se domneva, da so stari Slovani naselili pokrajino?
Domnevamo, da so stari Slovani neselili pokrajino v prvem desetletju 7. stoletja.

34. Katere so značilnosti staroslovanskega, skeletnega grobišča okoli župnijske cerkve?
Pomembno je veliko staroslovansko, skeletno grobišče okoli župnijske cerve, ki po sedanjih najdbah
zajema čas od 8. do 11. stoletja. Grobišče ob župnijski cerkvi (preko 1000 slovanskih grobov) je
največje grobišče v Sloveniji. V njem so odkrili izjemne primerke staroslovanskega nakita, ki dokazuje
domače delavnice (Slika 5). Skeletni grobovi so bili praviloma usmerjeni proti vzhodu. Med najdbami je veliko
lepih okrasnih predmetov kot so; obsenčni obročki, luničasti uhani, prstani, zaponke ...

Našli pa so tudi uporabne predmete kot so: noži, pasne sponke, šivanke ...

Slika 5: Luničasta uhana iz 9. - 11. stoletja

Luničasta uhana izdelana v tolčeni tehniki, najdena na staroslovanskem grobišču ob župni cerkvi; levi,
srebrni, kaže motiviko v degeneriranem živalskem slogu, desni, bronasti, ima geometrično rastlinski
okras.

35. Kaj je bilo odkrito leta 1966?
Leta 1966 so bili odkriti skeletni grobovi v pritličju veže v Gorenjskem muzeju. Od skupine pri cerkvi
se ločijo po kraju in času pokopa, ko krščanstvo še ni vplivalo na kraj in navade pokopavanja.

36. Kje je bilo izkopano drugo veliko grobišče na območju mesta Kranj?
Drugo veliko grobišče je bilo ob Savi pred današnjo Iskro, ki pa ni bilo v celoti izkopano (246
staroslovanskih in 30 poznoantičnih grobov). Skupno je bilo v Kranju izkopanih več staroslovanskih
grobov kot v celi Sloveniji skupaj.

37. Kdaj je bila naselbina na območju Kranja upravno-politično središče Kranjske krajine?
Takratna naselbina je bila na prehodu prvega tisočletja upravno-politično središče Kranjske krajine.

38. Kaj je dalo ime mestu Kranj?
Od tod izvira ime Kranjska, le da se je sedež kasneje prenesel v Ljubljano. Kulturne vezi in stike, ki so
povezovali prebivalce Staroselce s sosednjimi pokrajinami, dokazujejo tudi izkopani predmeti, ki po
svoji tipiki izražajo določeno posebnost in moč kulturne rasti tega področja.

39. Kaj so arheologi odkrili med letom 1898 in 1905 nad sotočjem Save in Kokre, če je šlo za
obdobje preseljevanje ljudstev (Langobardsko grobišče)?
Nad sotočjem Save in Kokre je bilo veliko grobišče s strnjenimi skeletnimi grobovi. Izkopali in odkrivali
so jih med letom 1898 in 1905, vseh skupaj pa naj bi bilo okoli 1000. Najdbe obsegajo nakit, orožje,
obrtno orodje, glavnike, ovratnice ... Pripisujejo jih Langobardom, Alemanom in Gotom, ki so se v 6.
stoletju preko Kranja selili v severnoitalijanski prostor. Večina grobov pa pripada romaniziranim
staroselcem. Germanski grobovi predstavljajo vladajočo, vojaško plast prebivalstva. Gradivo hranita
Narodni muzej v Ljubljani in Naturhistorisches Museum na Dunaju.

40. Kaj je bilo arheološko odkrito na področju Kranja, če je šlo za obdobje od 8. do 11. stoletja?
Okoli župnijske cerkve je registriranih 829 staroslovanskih grobov. Skupaj z grobovi, odkritimi v
notranjosti cerkve leta 1984 je bilo v celoti raziskanih preko 1000 grobov. Izvirajo iz 8. do. 11.
stoletja. Med najdbami je največ bronastih in srebrnih obsenčnih obročkov, uhanov, okrašenih z
emajlom ali gravurami, okroglih sponk, prstanov, nožev in delov glinastih posod. V navadi je bila
staroslovanska vzhodna smer pokopa z iztegnjenimi rokami. Odkritja kažejo, da je bilo tu največje
staroslovansko središče na področju Slovenije z očitno lastno kulturno ustvarjalnostjo.
Opredeljujemo jih kot nosilce in tvorce vzhodnoalpske karantanske in ketlaške kulture 8. in 11.
stoletja. Gradivo hrani Gorenjski muzej v Kranju.

41. Katere so značilnosti zgodnje krščanske cerkve v Kranju?
Odkritje zgodnjesrednjeveškega grobišča je postavilo domnevo o predromanski cerkveni stavbi v
Kranju. Prvi del poznoatičnega cerkvenega stavbnega kompleksa so bili odkriti ob izkopavanjih na
severni strani župnijske cerkve. V prehodu med cerkvijo in sosednjo stavbo so bili izkopani temelji
polovice osmerokotnega objekta s prizidano polkrožno apsido. Poznejša izkopvanja v notranjosti
sedanje cerkve so potrdila in določila obseg najstarejšega cerkvenega kompleksa (Slika 6). Izvzemši baziliko v
Celju, je to največja doslej odkrita zgodnjekrščanska cerkev v Sloveniji.

Slika 6: Konzoli iz prve polovice 15. stoletja v ladji župnijske cerkve v Kranju

3. ZGODOVINSKA PODOBA KRANJA

1. Kako omenjajo naselbino viri okoli leta 1060?
Po naselitvi Slovencev ob koncu 6. stoletja nastalo naselbino viri okoli leta 1060 omenjajo z imenom
Chreina.

2. Kaj vse je imela naselbina Chreina?
Po skromnih pisanih virih lahko sklepamo, da je imela dvorce, utrdbe in cerkev.

3. Katerega grofa je bil Kranj v 11. stoletju uradni sedež? Kdo je imel tu utrdbo, katera se omenja leta
1075?
Kranj je bil v 11. stoletju uradni sedež deželnega grofa za kranjsko krajino in leta 1075 se tu omenja
utrdba briksenških grofov.

4. Kdo je Kranju v prvi tretjini 13. stoletja podelil mestne pravice?
Bavarski grofje Andeški, tedaj najmočnejši zemljiški gospodje na Kranjskem, so v prvi tretjini 13.
stoletja podelili Kranju mestne pravice, v listinah pa se omenja Kranj kot mesto prvič šele leta 1256.

5. Kaj je Kanj še dobil od bavarskih grofov Andeški?
Od omenjenih grofov je dobilo mesto tudi svoj grb - enoglavega, nekronanega orla rdeče barve.

6. S čim je bilo mesto zavarovano pred zunanjimi sovražniki? Kdaj so zgradili ta objekt?
Pred zunanjimi sovražniki je bilo mesto zavarovano z obzidjem, ki so ga zgradili verjetno šele v 15.
stoletju.

7. Ali je Kranj večkrat menjal gospodarje?
Kranj je večkrat menjal gospodarje.

8. Kdo je v prvi polovici 14. stoletja mesto prevzel v zakup, ki so ga zastavljali drugim fevdalcem?
V prvi polovici 14. stoletja so mesto prevzeli v zakup Habsburžani, ki so ga zastavljali drugim fevdalcem.

9. Kdo je imel Kranj v zastavi ob koncu 14. stoletja?
Ob koncu 14. stoletja so imeli Kranj v svoji zastavi Celjski grofje.

10. Kdaj je Kranj ponovno prišlo pod hasburško nadoblast?
V drugi polovici 15. stoletja pa je prišlo mesto ponovno pod habsburško nadoblast.

11. Kaj se je razvijalo v Kranju, ki je prešlo razne stopnje?
Podobno kot pri drugih mestih na tedanjem Kranjskem se je tudi v Kranju razvijala mestna
samouprava, ki je prešla razne stopnje.

12. Kaj je predstavljalo prvi začetek organizacije meščanstva, ki so jo sestavljali vsi meščani?
Prvi začetek organizacije meščanstva je predstavljala občina (srenja), ki so jo prvotno sestavljali vsi
meščani.

13. Kdo je bil na čelu občine, ki ga je v deželno-knežjem Kranju imenoval deželni knez?
Na čelu je bil mestni sodnik, ki ga je v deželno-knežjem Kranju sprva imenoval deželni knez. Ta je bil
hkrati tudi mestni gospod.

14. Kdo je v 15. stoletju dobil pravico voliti mestnega sodnika?
V 15. stoletju pa so dobili pravico voliti mestnega sodnika meščani sami.

15. Katere so bile značilnosti mestnega sveta?
Mesto je dobilo mestni svet, ki se je delil v notranji in zunanji svet, občina pa je vključevala samo
omejeno število meščanov. Volitve članov mestnega sveta so bile vsako leto, pri čemer so vsakokrat
odpoklicali določeno število članov (mutacija).

16. Kdaj so odpravili menjavanje članov sveta na volitvah vsako leto, če sta postala mestna sveta stalna,
njuni člani pa dosmrtni?
Takšno menjavanje članov sveta pa so v 18. stoletju odpravili, ker sta postala mestna sveta stalna,
njuni člani pa dosmrtni.

17. Kdo je sčasoma prišel do oblasti, če so se ukvarjali predvsem s trgovino in obrtjo in so imeli tudi
zemljiško posest s podložniki?
Tako je sčasoma prišla do oblasti le tenka plast meščanov, ki se je ukvarjala predvsem s trgovino in
obrtjo ter je imela tudi zemljiško posest s podložniki.

18. Kdaj je bila mestna samostojnost močno okrnjena?
Takšen ustroj mestnih organov je z manjšimi spremembami mesto obdržalo vse do druge polovice
18. stoletja, ko je bila zaradi terezijanskih in jožefinskih reform mestna samostojnost močno
okrnjena.

19. Za kaj si je prizadevala kranjska oblast iz gospodarskega vidika?
Kakor druga mesta si je tudi Kranj prizadeval za monopolne pravice v trgovini in obrti na čim širšem
območju.

20. Kateri pravici je imelo mesto iz vidika gospodarstva?
Mesto je imelo pravico do tedenskih in letnih sejmov, medtem ko v tranzitni trgovini ni sodelovalo v
večji meri.

21. Kaj se je zgodilo v zgodnjem kapitalizmu?
Z razvojem rudarstva in fužinarstva na Gorenjskem in Koroškem v 16. stoletju, to je v zgodnjem
kapitalizmu, se je močno poživilo tudi gospodarsko življenje Kranja.

22. Kako se je poživilo gospodarsko življenje Kranja?
Povečal se je tranzitni promet in hkrati tudi povpraševanje po živilskih in obrtniških izdelkih. Poleg
mestne obrti se je zelo razširila tudi domača obrt, predvsem v vaseh v okolici Kranja, ki je bila deloma
organizirana že na načelu založništva. Posebno je bilo razvito platnarstvo in sitarstvo v Stražišču in
okolici.

23. Ali je bil boj proti kmečki trgovini in obrti uspešen?
Boj proti kmečki trgovini in obrti je bil vseskozi precej neuspešen.

24. Kdaj je začelo mestno gospodarstvo nazadovati, če je Kranj zapadel v vedno večje dolgove?
V 17. stoletju je začelo mestno gospodarstvo nazadovati in Kranj je zapadel v vedno večje dolgove.
Obrti, ki so proizvajale za trgovino na veliko, pa so uspevale predvsem na podeželju (Slika 7).

Slika 7: Najstarejša znana upodobitev Kranja, 1649, bakrorez, Matthäus Merian

25. S katerimi ukrepi v Avstriji je pomen Kranja v tranzitni trgovini med alpskimi deželami in Primorjem
pričelo spet naraščati?
Z merkantilističnimi ukrepi v Avstriji je pomen Kranja v tranzitni trgovini med alpskimi deželami in
Primorjem pričel spet naraščati. Močno se je razvila trgovina. Kranjčani so največ trgovali z žitom in
obrtniškimi izdelki.

26. Kaj je povrzočila gorenjska železnica leta 1870?
Gorenjska železnica (leta 1870) je povzročila, da so tudi Kranj in njegovo okolico pričeli preplavljati
cenejši industrijski izdelki. Število obrtnikov v mestu se je zmanjšalo, pa tudi na podeželju so pričele
nekatere obrti izumirati.

27. Kaj je nastajalo v Kranju v prvi polovici 19. stoletja iz vidika gospodarstva?
V prvi polovici 19. stoletja so v Kranju nastajale manjše manufakture, prvo večje industrijsko podjetje,
umetni mlin, pa so ustanovili šele v sedemdesetih letih 19. stoletja.

28. Kdaj se je začela razvijati kranjska usnjarska industrija?
Kakih dvajset let pozneje se je začela razvijati še kranjska usnjarska industrija.

29. Koliko delavcev so zaposlovala vsa kranjska industrijska podjetja pred prvo svetovno vojno, tj. med
prvo industrializacijo kranja?
Vsa kranjska industrijska podjetja so zaposlovala pred prvo svetovno vojno, tj. med prvo
industrializacijo Kranja, skupaj okrog 300 delavcev.

30. Ali so podjetja delala s primitivnimi stroji in pogonskimi sredstvi?
Podjetja so delala s primitivnimi stroji in pogonskimi sredstvi.

31. Z ustanovitvijo česa se je v Kranju razgibalo družabno življenje?
Z ustanovitvijo bralnega in zabavnega društva Kazine jeseni 1846 se je v Kranju razgibalo tudi
družabno življenje.

32. Kdo je prejel podeželsko advokaturo v Kranju leta 1846?
V začetku tega leta je vlada ustanovila podeželsko advokaturo v Kranju, ki jo je prejel dr. France
Prešeren.

33. V katerih dogodkih je Prešeren aktivno sodeloval?
V času Prešernovega bivanja v Kranju sodijo tudi revolucionarni marčni dogodki leta 1848, v katerih je
Prešeren aktivno sodeloval.

34. Kaj je zaživelo po desetih letih Bachovega absolutizma in z nastopom ustavnosti v Avstriji?
Po desetih letih Bachovega absolutizma in z nastopom ustavnosti v Avstriji je ponovno oživelo
društveno in politično delo.

35. Kaj so ustanovili napredni kranjski meščani? Kaj je bilo še pomembno poleg Narodne čitalnice?
Napredni krajinski meščani so ustanovili Narodno čitalnico (Slika 8), pomembno pa je bilo tudi telovadno
društvo Gorenjski Sokol.

Slika 8: Narodna čitalnica Kranj, druga polovica 19. stoletja, (Vir: https://www.kamra.si/mm-elementi/mayrjeva-hisa-v-kranju/)

36. Kateri pomembni slovenski pesnik iz Podreče se je tudi udejstvoval v narodni čitalnici?
V narodni čitalnici se je udejstvoval tudi pesnik Simon Jenko, ki se je priselil v Kranj leta 1869.

37. Kaj se je dogajalo v Kranju okoli leta 1870 iz političnega vidika?
To je bil čas strankarskih trenj, ki o se še posebej zaostrovala ob občinskih volitvah in ob volitvah v
deželni in državni zbor.

38. Katera je bila pomembna pridobitev za mesto, če se je pisalo leto 1894? Kam se je preselila leta
1897?
Pomembna pridobitev za mesto je bila leta 1894 obnovljena kranjska gimnazija, ki je postala tedaj
tudi popolna. Leta 1897 se je preselila v novo poslopje, kjer je še danes.

39. Kdaj je zajel mesto močnejši kapitalistični razvoj?
Močnejši kapitalistični razvoj je zajel mesto precej pozno, šele v letih po prvi svetovni vojni (Slika 9).

Slika 9: Petrčkova hiša v Kranju, z izveskom za gostilno (Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kranjska-rodbina-mayr/)

40. Kaj vse je zaznamovalo Kranj po prvi svetovni vojni iz vidika kapitalističnega razvoja?
Tuji kapital, tuji strokovnjaki in moderni stroji so zaznamovali tudi Kranj.

41. Katera podjetja so se razvila med leti 1920 in 1930?
Med leti 1920 in 1930 so se razvila pomembna industrijska podjetja Jugobruna (Slika 10), Jugočeška, Inteks,
Semperit in druga.

Slika 10: Jugobruna, Kranj, (Vir: https://www.kamra.si/mm-elementi/tovarna-jugobruna-v-kranju/)

42. Katero mesto je postalo drugo največje središče tekstilne industrije v Sloveniji?
Kranj je postajal drugo največje središče tekstilne industrije v Sloveniji.

43. Katere so bile značilnosti delavskega razreda med leti 1920 in 1941?
Z industrializacijo pa je rasel tudi delavski razred, ki se je moral podobno kot drugod spopadati z
velikimi težavami in se boriti za svoje pravice. V organiziranju kranjskega delavstva je opravila
najpomembnejšo vlogo Komunistična partija. ki je preizkušala svoje moči in sile naprednega
proletariata v boju proti kapitalistični izkoriščevalski ureditvi. Posebno znana je velika stavka
tekstilnih delavcev leta 1936 v Kranju (Slika 11).

Slika 11: Med enim od prvih štrajkov v Jugobruni

44. Kaj so začele napredne sile po propadu stare Jugoslavije?
Po propadu stare Jugoslavije so začele napredne sile tudi v Kranju neizprosen boj proti okupatorju.

4. KRANJ MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

1. Kateri kraj so Nemci izrabali za središče oblasti na osrednje in spodnjem Gorenjskem, ko so aprila
1941 okupirali Gorenjsko?
Ko so aprila 1941 Nemci okupirali Gorenjsko, so izbrali Kranj za središče oblasti na osrednjem in
spodnjem Gorenjskem.

2. Kako so Nemci izvajali nasilno germanizacijo?
Začeli so z nasilno germanizacijo. Zapirali so slovenske šole, odpravili slovenščino kot uradni jezik,
aretirali slovensko inteligenco, predstavnike bivših političnih strank, vidnejše komunistične in španske
borce, v juliju pa so začeli množično izseljevati gorenjsko prebivalstvo.

3. Kaj je bila posledica stopnjevanja nemškega nasilja?
Nemško nasilje se je vse bolj stopnjevalo in v avgustu 1941 so že padli na Gorenjskem prvi talci. V
Kranju so Nemci 23. avgusta 1941 javno obesili borca Kranjsko-tržiškega bataljona Milorada Stošica.

4. K čem je pozvala komunistična partija, ko se je zgodila kapitulacija jugoslovanske vojske?
Komunistična partija je takoj ob kapitulaciji jugoslovanske vojske organizirala zbiranje orožja in
pozvala vse poštene rodoljube k narodnoosvobodilnemu boju.

5. Kaj je ustanovil Okrožni komite KPS Kranj?
Pri Okrožnem komiteju KPS Kranj, ki je obsegal območje Kranja, Tržiča in Škofje Loke, so 20. junija
1941 ustanovili vojno-revolucionarni komite.

6. Kdaj je nastal Okrožni odbor OF Kranj, rajonski terenski odbori, tovarniški odbori OF kranjskih tovarn?
V letu 1941je nastal tudi Okrožni odbor OF Kranj, za njim pa še rajonski in terenski odbori. Odbore
OF so ustanovili tudi v vseh kranjskih tovarnah.

6. Kam se je vključevala mladina kranjskega območja leta 1941?
Tudi mladina kranjskega območja se je vključevala v SKOJ ter v mladinske in pionirske organizacije
OF.

7. Kdaj je odšlo iz Kranja v partizane okrog 40 prvoborcev?
V noči med 27. in 28. julijem 1941 je odšlo iz Kranja v partizane okrog 40 prvoborcev - komunistov in
skojevcev.

8. Katera četa je bila ustanovljena avgusta 1941 nad vasjo Cegelnica pri Naklem?
V začetku avgusta tega leta je bila nad vasjo Cegelnica pri Naklem ustanovljena 1. kranjska četa, ki se
je pod Storžičem sešla s Tržiško četo.

9. Zakaj je bil 1. avgust praznik vstaje delovnega ljudstva v Kranju?
V tem času je bil na Veliki Poljani pod Storžičem ubit gestapovski agent Walter Hecker, direktor banke
v Kranju. Ker je bil to prvi oboroženi spopad kranjskih partizanov z okupatorjem, je bil 1. avgust
praznik vstaje delovnega ljudstva v Kranju.

10. V kateri bataljon sta se združila kranjska in tržiška četa 4. avgusta 1941?
Kranjska in Tržiška četa sta se 4. avgusta 1941 združili v Storžiški ali Kranjsko-tržiški bataljon.

11. Katera četa je bila ustanovljena na desni strani Save avgusta 1941?
Sočasno kot prva je bila na desni strani Save ustanovljena še 2. kranjska ali Nartnikova četa, ki je
delovala na območju Sv. Mohorja.

12. Za kaj je bil Kranj z okolico močna baza iz vidika NOB?
Tudi za druge partizanske enote, ki so v času NOB nastajale in delovale v osrednjem delu Gorenjske,
je bil Kranj z okolico močna baza, tako za dotok novih borcev kakor tudi za materialno in tehnično
pomoč, ki so jo dajali Kranjčani in okoličani po OF in drugih organizacijah narodnoosvobodil nemu
boju (Slika 12).

Slika 12: D. Krašovec: Pri Hlebševi hiši se je začelo ... (nočna akcija mladincev jeseni 1943)

13. Kako je kranjska mladina neustrašno sodelova v boju proti okupatorju?
Tudi mladina kranjskega območja je neustrašno sodelovala v boju proti okupatorju - od zbiranja
najrazličnejšega materiala in orožja za partizane do diverzantskih in drugih akcij ter oboroženega
boja. Avgusta 1941 je skupina mladincev pod vodstvom Tuga Vidmarja in Staneta Šinkovca odžagala
drog, na katerem je bil obešen Milorad Stošic, in ga skrila v bližnji gozd, okolico, kjer so Stošica
obesili, pa so popisali s parolami: »Vsi v borbo za svobodo« in »Smrt nemškemu okupatorju«. Vedno
spet so čez noč prekrili ulice in ceste s trosilnimi lističi, popisanimi z bojnimi gesli, ki so jih pogosto
pisali tudi na zidove kranjskih hiš.

14. Katere so bile akcije obveščevalne diverzantske skupine mladih iz Naklega v letu 1945?
Obveščevalna diverzantska skupina mladih iz Naklega je 10. januarja 1945 minirala tudi hotel Evropo
v Kranju, kjer so prebivali nemški funkcionarji, gestapovci in štab 18. nemškega bataljona. Člani te
skupine so 20. februarja tega leta razstrelili tudi oklopni vagon na kranjski železniški postaji. Zaradi
izdaje so Nemci kasneje ujeli Jožeta Strupija in ga po hudem mučenju 17. aprila 1945 obesili pred
hotelom Evropa (Slika 13).

Slika 13: Hotel Evropa, Kranj, 1936, (Vir: https://www.kamra.si/mm-elementi/kranj-hotel-evropa/)

Pri trosilnih akcijah ne gre prezreti sodelovanja kranjskih pionirjev, ki so jim bile včasih zaupane tudi
odgovornejše naloge, na primer razstrelitev Parteiheima - doma nacistične stranke v Kranju. Mladina
je junaško sodelovala tudi v samem oboroženem boju proti okupatorju. Večno bo ostala v spominu
herojska smrt skupine trinajstih pod vodstvom člana PK SKOJ Staneta Žagarja mlajšega v jami nad
Okroglim pri Naklem

15. Kaj so uporabljali Nemci, ker so se čutili premalo močni v boju z gorenjskimi partizani?
Nemci so se v boju proti gorenjskim partizanom čutili premalo močne, zato so že kmalu začeli
uporabljati izdajalce ali »raztrgance«, kakor je slovensko ljudstvo imenovalo maloštevilne
posameznike, ki so bili v službi nemške policije. Z njihovo pomočjo so Nemci 21. marca 1944 obkolili
Šorlijev mlin na Rupi pri Kranju, kjer so bili na konferenci zbrani glavni voditelji
narodnoosvobodilnega gibanja za kranjsko okrožje. Večini udeležencev je uspelo, da so se prebili iz
sovražnikovega obroča, trije, Maks Jeza-Droh, Milena Korbar-Irena in Ivan Lombar Jošt pa so tedaj
izgubili življenje.

16. Kako so delovale partizanske založbe?
Že leta 1941 je ciklostilna tehnika pri Zanovih v Kranju razmnoževala partizansko literaturo, ki jo je po
posebnem ključu skrivaj razpošiljala v razne kraje na Gorenjskem. V letih 1943 in 1944 je delovala v
Kranju tehnika Okrožnega komiteja KPS Kranj, ki se je kasneje preselila v predel nad Povšno, kjer je
delovala tudi kranjska okrajna ali rajonska tehnika. Vse te so dajale gorenjskemu ljudstvu veliko
število glasil (Slovenski poročevalec, Naša žena, Kmečki glas, Mladina itd.), brošur, letakov, slik,
pesmaric in knjig ter ga krepile v boju.

17. Kakšne so bile žrtve kranjskih prebivalcev med 2. svetovno vojno?
Z opisanimi akcijami in s še mnogimi drugimi, katere vse tu niso navedene, so Kranjčani prispevali
velik delež k narodnoosvoboclilnemu boju, ki pa je seveda povezan tudi z mnogimi žrtvami: 350
padlih v partizanih, umrlih v koncentracij skih taboriščih ali ubitih kot talci. Še tik pred osvoboditvijo
so padle dragocene žrtve; omenimo naj tu požrtvovalni mladinki iz Kranja Vido Šinkovec-Janino,
članico SKOJ, in Cilko OdrovoTatjano, ki sta padli leta 1945, zadeti od sovražnikovih krogel.

18. Kdaj so partizanske enote prišle v Kranj kot osvoboditelji?
Kakor povsod na Slovenskem so tudi prebivalci Kranja s cvetjem pozdravili partizanske enote, ko so
10. maja 1945 prišle v Kranj.

19. Kdo je leta 1945 gnal sovražnike iz Slovenije?
Od Ljubljane proti Gorenjski so se tedaj pomikale enote 29. hercegovske divizije IV. armade in skupno
s partizanskimi enotami na Gorenjskem osvobajale kraj za krajem ter gnale sovražnika iz naše dežele (Slika 14 in 15).

Slika 14: 8. maj 1945 v Kranju

Slika 15: Trg revolucije s plastikami Lojzeta Dolinarja in poslopjem Občine Kranj (inž. arh. Edo Ravnikar)

5. ORIS URBANISTIČNEGA RAZVOJA KRANJA

1. Katero območje Kranja je bil brez premorov poseljen že od prazgodovinski časov?
Zgodovinsko-urbanistične raziskave in še posebej rezultati arheoloških izkopavanj v zadnjih letih nas
vse bolj utrjujejo v prepričanju, da je bil kranjski pomol (Slika 16), ki sta ga izoblikovali Kokra in Sava, brez
premorov naseljen že od prazgodovinskih časov.

Slika 16: Pogled na kranjski pomol, ki sta ga izoblikovali Kokra in Sava

2. Kaj je obsegalo središče naselitve?
Središče naselitve je obsegalo jugovzhodni del današnjega Glavnega trga (nekoč Titov trg) in njegovo
obrobje, predel, kjer se mestni pomol najbolj razširi in se začne prometna žila prek pomola počasi
usmerjati proti Savi.

3. Kaj je stalo kmalu po pokristjanjenju Slovencev na mestu današnje župne cerkve?
Čeprav nam razvoj arhitekture na Gorenjskem ni podrobneje znan, skoraj ne dvomimo, da je kmalu
po pokristjanjenju Slovencev stala na mestu današnje župne cerkve njena starejša prednica, ki se je
bržkone naslonila na še starejšo poznoantično stavbno ostalino. To lahko sklepamo po arheoloških
odkritjih zadnjih let, po kontinuiteti staroslovanskega in nato srednjeveškega pokopališča, pa tudi po
obsegu naselbine ter njeni vlogi in pomembnosti v tej dobi.

72. Ali je jasno, kje je stal grad kranjskega mejnega grofa krajiščnika?
Nekoliko manj pa je jasno, kje je stal grad kranjskega mejnega grofa krajiščnika, čigar sedež je bil
Kranj oziroma Chreina, kot se je kraj imenoval v 11. stoletju.

5. Kje upravičeno domnevajo, da je stal grad grofa?
Bolj ali manj upravičeno domnevamo, da je stal na izstopajočem robu savske terase, nad današnjim
mostom čez reko na prostoru, kjer je kasneje v 13. stoletju zrasel tudi ortenburški grad in kjer je
morda nekoč stala tudi utrdba briksenških škofov, ki se omenja sredi, 11. stoletja. Prostor popolnoma
obvladuje prehod čez Savo. Ta prometna žila je najbrž že od najstarejših časov sem prečila pomol in
se skozi današnjo Vodopivčevo ulico usmerjala k reki (Slika 17).

Slika 17: Most, ki povezuje oba bregova reke Save

6. Kje se je kopičilo naselje?
Ob naselbinskem jedru se je kopičilo naselje.

7. Kaj lahko upravičeno domnevamo, da je bilo na pomolu, če sledimo čas od 11. stoletja naprej?
Ker je bil Kranj od 11. stoletja kot sedež mejnega grofa Kranjske najpomembnejši kraj v deželi, lahko
upravičeno domnevamo, da je v tem času obstajala na pomolu večja naselbina, v okviru katere se je
zaradi ugodne prometne lege razvilo tržišče, podobno kot v mnogih takratnih srednje evropskih
naselbinskih aglomeracijah.

8. S čim se ne more primerjati prvotno srednjeveško tržno naselje glede družbeno-pravni kot
naselbisnko-oblikovni naravni?
Vendar moramo poudariti, da se to prvotno srednjeveško tržno naselje tako po svoji družbeno-pravni
kot naselbinsko-oblikovni naravi še ne more primerjati s poznejšo meščansko naselbino

9. Kdo je povzročil nastajanje mest in meščanstva, če gledamo čas od konca 11. stoletja in 12. stoletje?
Gospodarski razvoj, ki se je konec 11. stoletja začel uveljavljati v zahodni Evropi in je v 12. stoletju
zajel tudi Vzhodne Alpe in z njimi vred slovensko ozemlje, je povzročil nastajanje mest in meščanstva.

10. Kdaj se omenja Kranj kot mesto?
Kranj se omenja kot mesto v 1. polovici 13. stoletja.

11. Kdaj se je začela razvijati prava mestna naselbina?
Z razdelitvijo zemljišč na razpoložljivem mestnem prostoru med nove naseljence, obrtnike in trgovce
iz gospodarsko bolj razvitih mest, se je začela razvijati prava mestna naselbina.

12. Kaj sestavlja mreža tlorisne zgradbe Kranja?
Mreža tlorisne zgradbe Kranja sestavlja tržni prostor z dvema vpadnicama.

13. Katere so kranjske vpadnice?
Glavni trg (nekoč Titov trg), in obe vpadni cesti, Prešernovo in Cankarjevo ulico, spremljata vzporedni
ulici, Tavčarjeva in Tomšičeva, ki sta se na prehodu iz 15. v 16. stoletje razvili iz tako imenovanih
gospodarskih poti. Te so nekdaj povezovale dvoriščne predele meščanskih hiš ter so jih prečni
prehodi in obokani pcdhodi povezovali z glavnim trgom (Slika 18).

Slika 18: Tloris Glavnega trga in ostalih kranjskih ulic v bližini

14. Kaj se je v Kranju polagama razvilo iz vidika mrežne tlorisne zgradbe?
Tako se je v Kranju polagoma razvil, močneje kot v drugih slovenskih mestih, tloris tako imenovanega
paralelnega sestava mestnih komunikacij, značilen tudi za nekatera koroška, štajerska, južnonemška
in zahodnočeška mesta.

15. Kakšen geometrijski lik je tloris kranjskega tržnega prostora in kaj se dogaja z njim proti jugu?
Tlorisna oblika kranjskega tržnega prostora je torej pravokotnik, ki se proti jugu lijakasto zožuje.

16. Kaj urbanistično-razvojno pomeni ta oblika?
Urbanistično razvojno pomeni ta oblika prehod med tako imenovanim cestnim trgom, ki je v bistvu
le razširjena cesta, in trgom pravokotne oblike.

17. Kaj je nekdaj bilo na kraju današnjega Maistrovega trga?
Na kraju današnjega Maistrovega trga je nekdaj peljala ozka ulica k zgornjim mestnim vratom in
meščanskemu špitalu. Šele po velikem požaru leta 1811 so ta dohod razširili ter ga spremenili v
današnji tržni prostor.

18. Kaj odlikuje kranjski Glavni trg?
Kranjski glavni trg odlikuje dognana prostorska sklenjenost, izoblikovana predvsem v dobi renesanse
in baroka, ki sta z novim podolžnim in vertikalnim oblikovanjem fasad in s smotrno razvrstitvijo
arhitekturnih dominant močno povečala prostorsko učinkovitost ne samo glavnega trga, temveč tudi
drugih prostorskih ambientov v mestu (Slika 22).

Slika 19: Severni del Kranja

Slika 20: Kranj okoli avtobusne postaje

Slika 21: Južni del Kranja

Slika 22: Staro mestno jedro Kranja

19. Kje so se višinske dominante po mestnem prostoru še uveljavile?
Nedvomno zavestna razpostavitev višinskih dominant po mestnem prostoru se je močno podobno -
to nam dokazuje Merianov Kranj iz 1. 1649 - uveljavila tudi pri komponiranju poglavitnih plastičnih
sestavin mestnega organizma - obzidja, gradu, stolpov in podobnega.

20. S čim se Kranj uvršča med kompozicijsko najbolj pretehtane urebane organizme pri nas in v Srednji Evropi?
S svojim piramidalno grajenim vedutnim sestavom se Kranj uvršča med kompozicijsko najbolj
pretehtane urbane organizme pri nas in v Srednji Evropi.

21. Kaj so povzročile zemljiške razmere in enak način mestnega gospodarjenja v Kranju in drugih
srednjeevropskih mestih?
Podobne zemljiške razmere in enak način mestnega gospodarjenja je povzročil v Kranju kakor v
drugih srednjeevropskih mestih nastanek posebnega tipa stanovanjske arhitekture, meščanske hiše.

22. Kaj kaže podobnost srednjeveške meščanske hiše v Kranju in drugod po Sloveniji, če imamo v
mislih evropske meščanske hiše?
Očitna podobnost srednjeveške meščanske hiše v Kranju in drugod po Sloveniji evropskim nasploh
kaže njihov skupen izvir.

23. V čem so si srednje evropske meščanske hiše enake med seboj?
V vsej Srednji Evropi srečujemo podobno zasnovo meščanske hiše, skoraj enako širino pročelja in
podobno razmeščene poslovne in stanovanjske prostore.

24. Iz česa se je razvila meščanska hiša, če so jo priredili za mestne razmere?
Mnoge oblikovne sorodnosti zgodnjih meščanskih hiš s kmečkimi iz časa agrarne kolonizacije v
visokem srednjem veku zbujajo domnevo, da se je meščanska hiša razvila iz kmečke, kakršna je bila v
tistem obdobju, le da so jo priredili za mestne razmere.

25. Kje so najstarejše in najbolj ohranjene meščanske hiše v Kranju?
Najstarejše in najbolje ohranjene meščanske hiše v Kranju so v spodnjem delu Glavnega trga.

26. Kaj se je spremenilo na teh meščanskih hišah v času renesanse? Kaj pa je ostalo enako?
V času renesanse so njihove zunanjščine doživele sicer nekaj sprememb, vendar so hiše v glavnem
ohranile srednjeveški tloris in takratno prostorsko ureditev (Slika 23).

Slika 23: Predvojna razglednica Kranja, na kateri je lepo vidna piramidalna zasnovo starega mesta

6. SPREHOD PO MESTU KRANJ

Turistični vodnik po Kranju, ki vodi mimo kranjskih turističnih znamenitosti (PDF).

Stenski koledar 2018/19: Kranjske turistične znamenitosti (PDF).

Raziskovalna naloga: Pohod po Kranju (PDF).

Raziskovalna naloga: Kranjski turistični spominki (PDF).

Stenski koledar 2018/19: KranjskI turistični spominki (PDF).

Slika 24: Relief mesta Kranj

1. Kje se začne stari del Kranja?
Blizu nekdanjega, danes že podrtega in po vsem Gorenjskem znanega gostišča Stara pošta na vrhu
Jelenovega klanca, kjer so se v srednjem veku križale prometne poti, se je začenjal stari del Kranja.

2. Kaj se je zgodilo z globokim in širokim mestnim jarkom, ki je varoval mesto iz severne strani?
Globoki in široki mestni jarek, ki je varoval mesto s te strani, je danes zasut.

3. O čem ni več sledu, kar je vodilo v mesto in se povezalo s širokim dvojnim obzidjem, ki danes
spremlja Reginčevo ulico?
Prav tako ni več sledu o nekdanjih Gornjih vratih, ki so tod vodila v mesto in se povezovala s širokim
dvojnim obzidjem, ki danes spremlja Reginčevo ulico.

4. Kaj je stalo do konca 18. stoletja v severovzhodnem vogalu današnjega Maistrovega trga?
V severovzhodnem vogalu današnjega Maistrovega trga je do konca 18. stoletja stal meščanski špital
- zavetišče za onemogle.

5. Kateri stolp je še ohranjen za trgovino Mladinska knjiga, ki je varoval mesto s kokrše strani?
Za trgovino Mladinske knjige je še ohranjen špitalski obrambni stolp (Slika 25), ki je varoval mesto s kokrške
strani.

Slika 25: Špitalski obrambni stolp

6. Kaj se dogaja z Maistrovim trgom proti jugu?
Maistrov trg (Slika 26) se proti jugu vse bolj oži, dokler se ne prelije v Prešernovo ulico, izpeljano v
srednjeveškem loku.

Slika 26: Maistrov trg

7. Kaj stoji med stavbno uglednejšo okolico, ki je bila sezidana v poznem srednjem veku, kjer je 2
leti pred svojo smrtjo živel pesnik France Prešeren?
Med stavbno uglednejšo okolico stoji nizka, v poznem srednjem veku sezidana hiša, kjer je v letih
1847 do 1849 živel in tudi umrl pesnik dr. France Prešeren (27).

Slika 27:Prešernova hiša

8. Kaj se nahaja v nadstropju te hiše oziroma v pritličju?
V nadstropju te hiše je urejen Prešernov spominski muzej v pritličju pa je galerija.

9. V kaj se kmalu razširi Prešernova ulica, ki je že od nastanka mesta v prvi polovici 13. stoletja
središče trgovskega, obrtniškega ter družabnega življenja v Kranju?
Prešernova ulica se kmalu razširi v veliki, pravokotno oblikovani Glavni trg (nekoč Titov trg), ki je že
od nastanka mesta v prvi polovici 13. stoletja središče trgovskega, obrtniškega ter družabnega
življenja v Kranju (Slika 28).

Slika 28: Glavni trg

10. S čim se povezujejo srednjeveške in renesančne hiše na Glavnem trgu?
Ob njem se srednjeveške in renesančne hiše z nadstropnimi pomoli, obokanimi vežami in arkadnimi
dvorišči tako kot v vsem starem delu mesta povezujejo z arhitekturno bogato okrašenimi pročelji
stavb iz 18. in 19. stoletja.

11. Kakšne so značilnosti Mestne hiše, ki je razgibano oblikovano poslopje z renesančno fasado?
Med njimi je posebno razgibano oblikovano poslopje Mestne hiše z renesančno fasado, z
grebenastimi svodi prekritimi vežami, dvorano z rezljanimi vrati iz leta 1638 in dvorano s stebri iz
prve polovice 16. stoletja, ki izpolnjuje pritličje stega severnega krila stavbe. V poslopju, ki
združuje starejšo mestno hišo iz 1. polovice 16. stoletja in renesančni dvorec iz 1. polovice 17.
stoletja, so razstavljene zgodovinska, arheološka, umet nostnozgodovinska, etnografska in
kulturnozgodovinska zbirka Gorenjskega muzeja ter obsežna galerijska zbirka slovenskega kiparja Lojzeta
Dolinarja (Slika 29 in 30).

Slika 29: Mestna hiša

Slika 30: Mestna hiša

12. Katere so značilnosti Pavšlarjeve hiše?
Pavšlarjeva hiša je primer bogate meščanske stavbe iz 16. stoletja, ki so jo v baročni dobi deloma
prezidali. V notranjščini so ohranjeni številni poznogotski arhitekturni členi, na dvorišču arkadni
hodniki, v prvem nadstropju in pročelju pa freske iz okoli 1500 oziroma iz 18. stoletja.

13. Katere so značilnosti plemiškega dvorca, ki je prislonjeno k Mesnti hiši?
K Mestni hiši je prislonjen nekdanji plemiški dvorec Turjaških oziroma Egkhov. Stavba, ki rabi danes
tudi za potrebe mestne tržnice, je eden najodličnejših primerov klasicistične arhitekture iz prve
polovice 19. stoletja v Kranju. Najdišče rimskega nagrobnika, ki so ga nekdanji lastniki vzidali v južno
steno dvorca, še danes ni znano. Od srede 19. stoletja (1855) je bila hiša v lasti znane kranjske
družine Mayr. Po prvem lastniku Petru Mayrju starejšemu, je dobila ime. V hiši so bili od leta
1846 prostori Kazine, od leta 1863 pa prostori Narodne čitalnice. V 70. letih se je Narodna čitalnica
preselila k Jahaču, leta 1877 pa vrnila nazaj k Petrčku. Važno vlogo pri zbujanju narodne zavesti
kranjskih meščanov je čitalnica odigrala s svojimi družabnimi prireditvami. Prevzela je tudi častno
nalogo oskrbovanja grobov pesnikov Prešerna in Jenka (Slika 31).

Slika 31: Turjaški dvorec (Pri Petrčku)

14. Kaj trg arhitektonsko poživlja, ki je iz prve polovice 15 stoletja?
Trg arhitektonsko poživlja Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev (Slika 32).

Slika 32: Cerkev sv. Kancijana in tovarišev Kranj

15. Kaj je stalo na mestu sedanje župnijske cerkve že v predslovanski dobi?
Na mestu sedanje župnijske cerkve je že v predslovanski dobi stala ena izmed njenih predhodnic. O
tem pričajo arheološke raziskave, narejene v letu 1984.

16. Iz katerega stoletja so bili stavbni elementi, ki so jih odkrili pri obnovitvenih delih na cerkveni
zunajščini?
Pri predhodnih obnovitvenih delih na cerkveni zunajščini so bili odkriti stavbni elementi cerkve iz 14.
stoletja.

17. Kaj sestavlja sedanjo cerkveno celoto?
Sedanjo cerkveno celoto sestavljajo: dvorana, prezbiterij, zvonik, zakristija in krstna kapela (Slika 33).

Slika 33: Notranjost cerkve sv. Kancijana in tovarišev Kranj

Slika 34: Rebrasti svod župne cerkve, okrašen s sklepniki in freskami, na vitkih stebrih

18. Katere so značilnosti prezbiterija?
Prezbiterij je bil okrog leta 1400 prizidan k starejši ladji in je izrazit primer dolgega kora, ki ga
sestavljajo dvoje pravokotnih , križasto obokanih polj in triosminski zaključek. Na zunanji strani opira
prezbiterij šest opornikov, ki so sestavni del gotskega oboka.

19. Kakšna ladja je sredi 15. stoletja zamenjala gotsko dvorano, v kateri nosijo obok poligonalni
slopi?
Sredi 15. stoletja je starejšo ladjo zamenjala gotska dvorana, v kateri nosijo obok poligonalni slopi.

20. Katere so značilnosti gotske dvorane?
Gotska rebra povezujejo bogato figuralno in dekorativno oblikovani sklepniki (Slika 34), prav tako so
oblikovane tudi konzole, ki opirajo rebra ob stene. V cerkveni ladji je uresničen poznogotski ideal
enotne prostornine – dvorane.

21. Kaj dopolnuje cerkveni prostor?
Cerkveni prostor dopolnjuje freske angelov z glasbili (na zvezdatem oboku cerkvene dvorane in pod
korom), ki so iz leta 1461 in jih pripisujejo delavnici Janeza Ljubljanskega.

22. Kdaj je nastal relief Oljske gore v timpanonu glavnega portala?
Prav tako pomemben je relief Oljske gore v timpanonu glavnega portala, ki je nastal v tretji četrtini
15. stoletja.

23. Ali je cerkvena oprema novejša?
Cerkvena oprema je novejša (arhitekt Ivan Vurnik, kipar Franc Gorše, slikar Stane Kregar) in dodatno
vgrajena na koncu 19. stoletja (kamnosek Felic Toman).

24. Kaj so iz cerkve ob koncu 19. stoletja prodali na Dunaj?
Nekdanji krilni poznogotski glavni oltar (začetek 15. stoletja, Mojster Kranjskega oltarja) s slikami iz
legende cerkvenih patronov so ob koncu 19. stoletja prodali na Dunaj.

25. Ali je župnijska cerkev najpomembnejši arhitekturni spomenik mesta?
Župnijska cerkev je najpomembnejši arhitekturni spomenik mesta in hkrati eden najpomembnejših
spomenikov gotskega stavbarstva v Sloveniji.

26. Kaj je bilo urejeno na južni fasadi župnijske cerkve v letih 1971/1972 in čemu služi?
Na južni fasadi župnijske cerkve je bil v letih 1971/1972 urejen lapidarij, kjer so zbrani rimski in
srednjeveški epifati, ki so bili doslej vzidani na fasadi župnijske cerkve ali pa preneseni iz mesta.

27. Katera je najpomembnejša nagrobna plošča, če opazujemo srednjeveške nagrobnike?
Med srednjeveškimi nagrobniki je najpomembnejša nagrobna plošča kranjskega župnika Kolomana iz
rodu ministeralov de Manswerd, ki je v 1. polovici 15. stoletja naredil mnogo za kranjsko župnijsko
cerkev.

28. Kaj je zgradil na mestu stare hiše iz 18. stoletja ljubljanski škof dr. Jernej Vidmar?
Na mestu stare hiše iz 18. stoletja, ki je pripadala beneficiatu kostniške kapele, je leta 1874 zgradil
novo stavbo, imenovano Škofija, ljubljanski škof dr. Jernej Vidmar.

29 Katere značilnosti arhitekturnega oblikovanja izraža dvnonadstropna stavba?
Dvonadstropna stavba izraža značilnost arhitekturnega oblikovanja druge polovice 19. stoletja.

30. Katera stavba je najpomembnejši spomenik baročne arhitekture v Kranju?
Leta 1749 zgrajeno župnišče je najpomembnejši spomenik baročne arhitekture v Kranju (Slika 35).

Slika 35: Župnišče Kranj

31. Katere so značilnosti kranjskega župnišča?
Po svojem tipu se stavba naslanja na arhitekturo plemiških palač. Tloris stavbe ima obliko podkve, ki
oklepa arkadno dvorišče, odprto proti kanjonu Kokre. Najreprezentativnejša je glavna , s pilastri
členjena fasada s portalom iz rdečega kamna. Baročni dvorec povezuje s sosednjo stavbo Škofijo
nadstropni mostovz – kapela, ki je bila zgrajena 1891. V župnišču so slike iz 18. in 19. stoletja. Med
njimi so dela slkarjev Layerja, Goetzla, Koželja, Bradaške in drugih.

32. Čemu je bil namenjen ljudski dom, ki je bil zgrajen 1909?
Leta 1909 je bil zgrajen Ljudski dom za dejavnost izobraževanja in zabavnega društva.

33. Kdo je naredil načrte za prezidavo Ljudskega doma?
Stavba je bila leta 1952 prezidana po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.

34. S čim je poudarjena momumentalnost fasade?
Monumentalnost fasade je poudarjena z arkadami.

35. Med kaj sodi stavba Prešernovega gledališča z arkadami?
Stavba Prešernovega gledališča z arkadami sodi med pomembne sodobne arhitekturne posege v
Kranju.

36. Kaj stoji na trgu pred fasado Plečnikovih arkat?
Na trgu pred fasado Plečnikovih arkad stoji bronasti spomenik pesniku dr. Francetu Prešernu, ki je
delo slovenskih kiparjev Frančiška Smerduja (1909-1964) in Petra Labode (1894-1952). Spomenik je
bil postavljen leta 1951 (Slika 36).

Slika 36: Prešernov spomenik pred Prešernovim gledališčem Kranj

37. Katere so značilnosti stavbe na zahodni strani župnijske cerkve in na južnem delu Glavnega
trga?
Stavba je tipičen primer kranjske meščanske hiše s prehoda 15. v 16. stoletje z značilnim
poznogotsko-renesančnimi stabvnimi členi. Tipična tlorisna zasnova in nadstropni pomol, ki sloni na
segmentnih kamnitih konzolah. Polkrožni portal je oblikovan s posnetim robom na »ajdovo zrno«. Na
fasadi je delno ohranjena, delno obnovljena arhitekturna poslikava t.i. »šivanih robov«. Stavba ni doživela večjih sprememb, razen obokanja spodnje in zgornje veže v 19. stoletju.

38. Katere so značilnosti Šifrarjeve hiše?
Nasproti župnijske cerkve je meščanska Šifrerjeva hiša s številnimi ohranjenimi elementi
meščanskega doma iz 16. stoletja, s prehodno vežo in stopniščem v prvo nadstropje, z delavniškim
prostorom ob strani in obočnimi sistemi, značilnimi za obdobje med pozno gotiko in renesanso.

39. Katere so značilnosti Logarjeve hše?
Logarjeva hiša ima kvalitetno preobleko pročelja v secesijskem slogu, ki je zaradi vztrajanja meščanov
in gradbenikov pri oblikovanju historičnih slogov 19. stoletja le slabo zastopan.

40. Katere so značilnosti mitničarske hiše v Tavčarjevi ulici?
V Tavčarjevi ulici je nekdanja mitničarska hiša, ki ima bogato razčlenjeno pročelje - je ena
najzanimivejših gotsko-renesančnih stavb v Kranju (Slika 37).

Slika 37: Mitničarska hiša

41. Katere so značilnosti Layerjeve hiše?
Ogleda je vredna tudi hiša v Tomšičevi ulici, kjer je bila v prejšnjem stoletju delavnica (11) znanega
kranjskega slikarja Leopolda Layerja (1752-1828). Pročelje poživljajo klasicistično oblikovani štukirani
okraski, stopnišče in vežo v prvem nadstropju pa slika Jurija Tavčarja (Slika 38).

Slika 38: Layerjeva hiša

42. Katera zgodovinska stavba je v bližini Layerjeve hiše?
Nedaleč odtod je stara utrdba in orožarna Škrlovec, h kateri vodi ozka ulica.

43. Katere so značilnosti gradu Kieselstein?
Z Gasilskega trga drži vhod v kranjski grad Kieselstein, ki je v osnovi eden najstarejših objektov
mestne obrambne arhitekture. Viri ga omenjajo že leta 1256. Nanj se je predvsem v 15. in 16. stoletju
naslonil utrdbeni pas, ki je z zidovi, stolpi in jarki objel ves stari del mesta. Grad je bil večkrat
prezidan. Današnjo obliko je dobil v 16. in 17. stoletju (Slika 39).

Slika 39: Grad Kieselstein

44. Katera cerkev je v bližini gradu Kieselsteina, ki je bila sezidana v začetku 16. stoletja?
Nedaleč od opuščenega grajskega parka stoji Roženvenska cerkev (Slika 40), ki je bila sezidana v začetku 16.
stoletja.

Slika 40: Roženvenska cerkev Kranj

45. Katera turistična znamenitost je na vrhu Savskega brega?
Vrh Savskega brega (Vodopivčeva ulica) je Plečnikovo stopnišče z vodnjakom (Slika 41).

Slika 41: Pečnikove arkade z vodnjakom

46. Katere so značilnosti Pungerta (Trubarjev trg)?
Še nekaj korakov po Cankarjevi ulici in že smo na Pungertu (Trubarjev trg). V cerkvi iz druge polovice
15. stoletja je slika Priprošnjikov proti kugi, ki jo je naslikal J. M. KrBmser-Schmidt (1718-1801), eden
največjih evropskih slikarjev 18. stoletja. Ker na Pungertu niso veliko gradili, so se obrambne naprave
tu dobro ohranile. Deli obzidja z velikim obrambnim stolpom bodo v povezavi s predvideno
preureditvijo dali temu predelu bolj privlačen videz. S Pungerta se nam odpre razgled na dolino Save
z velikimi tovarnami Iskra, Sava, Planika in Tekstilindus in slikovito sotesko Kokre, ki bo - ko bo
urejena - postala prav tako ena najprivlačnejših točk Kranja, pravi kranjski Vintgar (Slika 42).

Slika 42: Pungart Kranj

47. Kaj nas iz Pungerta prevede na Savski breg oziroma na Vodopivčeno ulico?
Ozek prehod nas spet privede na Savski breg (Vodopivčeva ulica).

45. Kje so nekdaj stala Spodnja mestna vrata?
Med hišama št. 2 in 7 so nekdaj stala Spodnja mestna vrata.

48. Mimo česa se spuščamo po bregu navzdol?
Mimo zanimivih, v baročnih oblikah zidanih hiš se spuščamo po bregu navzdol.

47. Kaj je na koncu Savskega mostu?

Na koncu Savskega mostu, ki je v listinah omenjen že v 13. stoletju, je stara kovačnica iz 18. stoletja,
ki s svojo na kamnite stebre oprto fasado učinkovito poživlja enolično linijo čez most speljane ceste.

48. Kaj nas spremlja na poti po Jelenovem klancu navkreber?
Na poti po Jelenovem klancu (Ljubljanska cesta) navzgor nas spremljajo mogočni zidovi starega
Kranja.

49. Kaj se bo zgodilo, če se obrnemo proti severu?
Obrnimo se še proti severu in si poglejmo novejše predele mesta.

50. Mimo česa bomo šli najprej?
Ko gremo prosti severu, bomo šli mimo hotela Creina in blagovnice Globus (arh. E. Ravnikar),
poslopja gimnazije Kranj s konca 19. stoletja (43), Slovenskega trga , kjer so plastike kiparja Lojzeta
Dolinarja, Delavskega doma (nekoč Narodnega doma) (arhitekt I. Vurnik) (Slika 44), Upravne enote in občine
Kranj (Slika 45), Agencije za javni promet (AJPES) (arhitekt E. Ravnikar) (Slika 43).

Slika 43: Slovenski trg (v ozadju Gimnazija Kranj)

Slika 44: Slovenski trg (v ozadju Delavski dom)

Slika 45: Slovenski trg (v ozadju Upravna enota in občina Kranj

51. Kam bomo prišli, če bomo hodili še bolj proti severovzhodu Kranja?

Ko bomo hodili še bolj proti severovzhodu, bomo šli mimo obnovljene osnovne šola Janeza Puharja. V
njeni bližini je lepo urejeni (arhitekt M. Šorli) Prešernov gaj (Slika 46), v katerem lahko obiščemo grobova
esnikov dr. Franceta Prešerna in Simona Jenka, ki sta precej časa živela in umrla v Kranju.

Slika 46: Prešernov gaj Kranj

52. Kje raste novi Kranj?
Novi Kranj raste na Zlatem polju in na Planini. Številni stanovanjski in drugi objekti, kot so npr:
stolpnica (arhitekt M. Šorli), poslopji Gorenjske kreditne banke in Gorenjskega tiska (arhitekt R.
Zaletel), poslopje okrožnega sodišča Kranj.

Viri: Avguštin, C. in ostali. 1977. Kranj. Ljubljana: Tiskarna Tone Tomšič. Objavljeno 16. 11. 2022

Brinovec, S. in ostali. Zgoščenka Kranj. Terra Kranj.

7. DOGAJANJE V KRANJU PO LETU 2021

7.1 Obnovitev prostorov pošte na Poštni ulici 4 v Kranju

Mestna občina Kranj bo v okviru projekta kupila, prenovila in opremila nekdanje
prostore pošte na Poštni ulici 4 v starem mestnem jedru (2021).

7.2 Začetek gradnje stanovanjske soseske Kranjska iskrica

V letu 2023 bo v Kranju stekla gradnja stanovanjske soseske Kranjska iskrica. Na približno
30.000 kvadratnih metrov površin na degradiranem območju nekdanjih mlekarn bo zraslo deset
večstanovanjskih objektov. Več ...

8. DIGITALNE OBJAVE O KRANJU

Facebook Mestne občine Kranj

Instagram Mestne občine Kranj

Linkedin Mestna občina Kranj

Podobe nekdanjega Kranja: sprehod skozi pretekla obdobja mesta na skali
ob sotočju Save in Kokre

Delite s prijatelji
FaceBook Linkedin Pinterest Twitter

Pošljite nam vaše komentarje, mnenja ...

Zanimive spletne povezave o Kranju