Golnik
(H/12m 1187), na Golniku (510 m),
golniški, Golničani (1015. preb.).Razloženo urbanizirano naselje z
gručastim jedrom je krajevno središče, prvič omenjeno 1399, in leži ob južnem
vznožju
podolgovatega gorskega grebena Kriške gore, na prehodu v terciarno gričevje in
konglomerate terase
Dobrav. V 16. stoletju so tu zgradili graščino, iz katere je leta 1917 začelo
nastajati zdravilišče, danes
imenovano Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkolozo. Po
ustanovitvi zdravilišča se je kraj
zelo povečal. Južno od ceste se proti gozdnati konglomeratni terasi Udinemu
borštu ob potoku
Parovnici in njegovih pritokih razteza odprt svet, kjer so polja in zamočvirjeni
travniki. Na Golniku sta
umrla kiparka Karla Bulovec (1895–1957) in France Gorše (1897–1967) (Slika 1).
Več ...
Novake
(H/12, 2992), v Novakah/Novakih (460
m), novaški, Novačani (19 preb.). Razložena vasica na severu
Dobrav leži na ravnici ob vzhodnem robu gozdnatega terciarnega gričevja, južno
od Senična. V potok
Porovnico se stekajo vode z vlažnega zemljišča. Ob cesti, ki vodi od ceste
Golnik–Tržič do prometno
odmaknjenega naselja, rase skupina zavarovanih hrastov (Slika 2).
Sebenje
(H/12, 4113), v Sebenjah (500 m),
sebenjski, Sebenjci (389 preb.). Gručasto naselje na severu Dobrav
leži na naplavni ravnici ob zahodnem vznožju gozdnatega terciarnega gričevja,
med Križami in Žiganjo
vas. Na nizki vzpetini je zaselek Gorca. Manjši potočki s severa tečejo po
izgonskih strugah. Na
pobočju nad vasjo je več smučarskih skakalnic. V preteklosti je tu delovalo več
samostojnih
čevljarskih mojstrov (Slika 3).
Retnje
(H/12, 3973), na Retnjah (490 m),
retenjski, Retenjčani (278 preb.). Dokaj razloženo naselje v
severozahodnem delu Dobrav leži na robu naplavne ravnice nad levim bregom reke
Tržiške Bistrice,
severno od Brega ob Bistrici. Vas sestavljajo zaselki Babja vas in Retnje na
bistriški terasi ter Graben
pod ježo na holocenski ravnici. Iz reke je speljana umetna struga Mlinščica, ob
kateri so mline
nadomestile male hidroelektrarne (Slika 4).
Breg ob Bistrici
(H/12, 280), na Bregu (480 m),
brežanski, Brežani (57 preb.). Razpotegnjeno obcestno naselje je
stistnjeno na robu prodne terase nad strmim levim bregom reke Tržiške Bistrice
južno od Retenj
Večina prebivalcev dela v Tržiču in Kranju (Slika 5).
Vir: Adamič, Oražen, M. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS.