(I/12, 3339) na/v Podbrezjah (440 m),
podbreški, Podbrežani (710 preb.). Razpotegnjeno obcestno
središče naselje sredi Dobrav sestavljajo po 2. svetovni vojni združene, prej
samostojne vasi Dolenja
vas, Britof in Podtabor ter prvotni zaselek Pod Klancem. Leži na terasi nad
desnim bregom spodnjega
toka reke Tržiške Bistrice, ki se nedaleč stran, južno od naselja, izliva v
Savo. Krajani se vozijo na delo
v Kranj, Tržič in Radovljico. V osnovi gotska cerkev žalostne Marije Božje v
slikovitem Podtaboru, ob
kateri je ohranjen protiturški tabor iz 15. stoletja, je zaradi izjemne lege
vidna od daleč. V naselju je
še v osnovi gotska, kasneje barokizirana županijska cerkev sv. Jakoba. Tu je še
živel in deloval sadjar
Franc Pirc (1785-1880).
(H/11, 2437) v Ljubnem (483 m),
ljubenski, Ljubenčani (433 preb.). Gručasta vas na zahodu Dobrav, ki
se prvič omenja leta 1358, leži na vzhodnem pobočju nizkega hrbta (Veliko brdo
517 m), ki se dviga
ob levem bregu potoka Peračice in se na jugu spusti 90 m globoko v dolino reke
Save. Na vzhodu pod
vasjo je rečno-ledeniška terasa Ljubljanskega polja , z njivami in travniki, ki
segajo do globoke doline
potoka Lešnice. Severno od vasi vodi skozi predor in čez viadukt Peračico glavna
gorenjska cesta
Kranj- Jesenice, vas pa je dostopna le s stare obsavske ceste. Baročna
županijska cerkev Marije
Pomočnice je bila nekdaj romarska. Ljubno je rojstni kraj slikarja Mihaela
Stroja (1803-1871). tu je
živel izumitelj fotografije na stekleno ploščo Janez Puhar (1814-1864), umrl pa
pisatelj Janez Jalen
(1891-1966).
Dobro Polie (H/11, 754), na Dobrem
Polju (463m), dobropoljski, Dobropoljčani (103 preb.). Deloma
gručasta, deloma razložena vas v juqovzhodnem delu Radovljiške kotline leži na
rečno-Iedeniški
prodni savski terasi jugozahodno od Brezij. Terasa je spodnjo stopnja
Brezjanskega polja, ki je tu manj
rodovitno. Po njem pelje stara gorenjska cesta. Vas se deli na Veliko in Malo
Dobro Polje. Večina
prebivalcev je zaposleno v Radovljiški kotlini.