Brezje
(H/11,314), na Brezjah (488 m),
brezjanski, Brezjani (502 preb.). Gručasta vas v jugovzhodnem delu
Radovljiške kotline leži na vzhodnem robu rodovitnega Brezjanskega polja na
konglomeratni rečno-
ledeniški terasi. Ta na jugu prehaja v nižje savske terase, na vzhodu pa v
globoko vrezano dolino
potoka Peračice, ki priteka izpod Dobrče (1634 m) in se v bližini izliva v reko
Savo. Ljudje se ukvarjajo
z živinorejo, zaposleni pa so tudi v okoliških tovarnah. Tu je ena
najpomembnejših slovenskih
romanskih cerkva, bazilika Marije Pomagaj, ki je bila pozidana konec 19.
stoletja na mestu prvotne
cerkvice sv. Vida. Ob njej je frančiškanski samostan. Kraj se prvič omenja leta
1350.
Črnivec
(H/11,645), na Črnivcu (500 m),
črnivški, Črnivčani (191 preb.). Razloženo naselje z gručastim jedrom
leži v jugovzhodnem delu Radovljiške kotline, na severovzhodnem robu
Brezjanskega polja, na
konglomeratni rečno-ledeniški terasi. Skozenj je tekla že stara furmanska pot,
danes pa je tu speljana
glavna cesta Kranj-Jesenice, ki naselje deli na dva dela. Prebivalci so
zaposleni v industriji v Radovljiški
kotlini in na Jesenicah. V bližini sta peraška slapova.
Mošnje
(H/11, 2877), v Mošnjah 8479 m),
mošenjski, Mošnjani (368 preb.). Razpotegnjena vas z gručastim
jedrom leži v jugovzhodnem delu Radovljiške kotline, na rečno-ledeniški terasi
med glavno cesto
Kranj-Jesenice in levim bregom 70 m nižje tekoče reke Save na jugu. Terasa na
kateri so njive, prehaja
na severu pri Podvinu v fosilni vršaj potoka izpod Begunjščice (Veliki vrh, 2060
m), na vzhodu pa se
onstran globoke grape potoka Dobruše nadaljuje v Mošenjsko gmajno. Zahodno od
vasi je velik nasad
jablan Resje. Ljudje so zaposleni v krajih v Radovljiški kotlini in v Kranju.
V gradu Podvinu iz 14.
stoletja je danes hotel. V župnijski cerkvi sv. Andreja, ki je bila nekoč sedež
prožupnije, prvič
omenjene že leta 1154, so freske iz 15. stoletja.
Radovljica
Radovljica (H/10, 3846), v Rodovljici (496 m), radovljiški, Radovljičani (6117 preb.).
1. V katerem delu Ljubljanske kotline
je Radovljica največje naselje?
Radovljica je največje naselje v Deželi, najsevernejšem delu Ljubljanske
kotline.
2. Kje je staro jedro Radovljice?
Staro jedro s cerkvijo, graščino in hišami okrog pravokotnega trga je
stisnjeno na ozkem pomolu med
robom 75 m visoke terase nad levim bregom reke Save in vanjo vrezanim dolcem na
severozahodu.
3. Kaj je onstran suhe doline?
Onstran suhe doline je še starejši, nekdaj Predtrg, ki se je po nekem
Radmarju prvotno imenoval
Radmarjeva vas (nemško Radmarsdorf, kasneje Radmmansdorf).
4. Kdaj je bila Radovljica že
poseljena glede na arheološke najdbe?
Arheološke najdbe pričajo o poselitvi že v rimski dobi in v obdobju
preseljevanja ljudstev.
5. Kdaj je bil že poseljen savski
breg?
Zgodaj je bil poseljen tudi savski breg.
6. Kje se širi novejši del mesta?
Novejši del mesta z vilami in javnimi
poslopji se širi po rečno-ledeniški terasi proti severu.
7. Kje se širi najnovejši
stanovanjski del?
Najnovejši stanovanjski del pa ob krajevni cesti in morenskih nasipih (Obla
Gorica, 511 m, Volčji hrib, 510 m).
8. Pod katero oblast je v 11. stoletju
prišla Radovljica?
Skupaj z okolico je tudi Radovljica v 11. stoletju prišla pod oblast
briksenskih škofov.
9. Komu je od 17. do 2. svetovne
vojne pripadala graščina?
Kasneje so se lastniki graščine menjavali od 17. stoletja do 2. svetovne
vojne pa je pripadala družini Thurn-Valsassina.
10. Na katerem področju se je
Radovljica uveljavila kljub dejstvu, da so v Radovljici razmere za kmetijstvo
vedno ugodne?
Čeprav so bile razmere za kmejstvo vedno ugodne, se je Radovljica zgodaj
uveljavila tudi kot
obrtniško in trgovsko naselje (trgovina z lesom, železarskimi izdelki, suknom,
soljo in vinom).
11. Katerega leta se Radovljica prvič
omenja? Kdaj je Radovljica postala trg? Kdaj je dobila mestne pravice?
Radovljica se prvič izrecno omenja leta 1296, že pred letom 1333 je postala
trg, konec 15. ali na
začetku 16. stoletja pa je že imela mestne pravice.
12. Kdaj je Radovljica postala sedež
okraja?
Leta 1840 je postala sedež okraja in se nato razvijala v vse pomembnejše
upravno središče tega dela
Gorenjske.
13. Ali ima Radovljica ugodno lego? S
katerimi vasmi je dobro povezana?
Ima ugodno lego ob glavni Gorenjski cesti in je dobro povezana z vasmi pod
planoto Jelovico (Visoki
vrh, 1395 m) na eni in Karavankami (Stol, 2236 m) na drugi strani.
14. Kje teče železnica
Ljubljana–Jesenice?
Železnica Ljubljana–Jesenice, zgrajeno leta 1870, teče 20 m nižje, po bregu
Save.
15. Katera storitvena dejavnost se je
začela razvijati v 19. stoletju, pri čemer je v 20. stoletju postala še
pomembnejša?
Konec 19. stoletja se je začel razvijati turizem in in v 20. stoletju postal
še pomembnejši (po letu 1933
kopališče, danes še avtokamp).
16. Kaj je na razvoj kraja močno
vplivalo?
Na razvoj kraja so močno vplivale različne obrti, predvsem pletilstvo, ki je
preraslo v močno tekstilno
industrijo (Almira).
16. Katere kulturne turistične
znamenitosti so v Radovljici?
V Radovljici so gotska župnijska cerkev sv. Petra, v 18. stoletju
barokozirana Thurnova graščina, v
kateri sta Čebelarski muzej in Linhartova spominska soba, ter ostanki zgodnje
baročnega grajskega
parka.
17. Kaj je v pravokotno oblikovanem
tržnem prostoru in kaj v upravnem središču?
Ob pravokotno oblikovanem tržnem prostoru so meščanske hiše iz 16. in 17.
stoletja (Šivčeva in
Vidičeva hiša), v upravnem središču pa je slikovita secesijska hranilniška hiša.
18. Kateri literat, kemik,
skladatelj, čebelar in kipar so živeli v Radovljici?
Tu so bili rojeni dramatik Anton Tomaž Linhart (1756-1795), arhitekt Ivan
Vurnik (1884-1971), kemik
Jože Slivnik (1930-1983) in skladatelj Pavel Šivic (1908). V Radovljici sta
živela čebelar Anton Janša
(1734-1773) in kipar Stane Dremelj (1906-1991).