JESENICE

 6. Kaj se je razmahnilo na prisojnih pobočjih Karavank v srednjem veku?
V srednjem veku se je tam zaradi rudnih nahajališč (Savske jame), možnosti pridobivanja lesnega
oglja in razpoložljive vodne sile razmahnilo fužinarstvo. Leta 1381 se omenja fužinarski red, začetki
železarstva pa segajo že v antiko.

 7. Kdaj je postala pomembnejša dolina Jesenic? Kaj je tu zraslo? Katere rodbine so bile
pomebne za železarstvo?
V 16. stoletju je postala pomembnejša dolina. Ob Savi Dolinki je zraslo več plavžev. Železarstvo je
povezano predvsem z rodbinami Bucelleni, Garconi, Ruard in Zois.

 8. Kdo je postal lastnik fužin okoli leta 1870?
Okoli let1870 so fužine postale last Kranjske industrijske družbe.

 9. Kaj je bilo bistveno za nadaljni razvoj železarstva?
Za nadaljnji razvoj železarstva je bil bistven vedno večji prometni pomen Jesenic. Skozi Zgornjesavske
dolino je leta 1870 proti Trbižu stekla gorenjska že leznica, leta 1906 pa je bila zgrajena še turska
proga, speljana skozi karavanški predor. Omogočili ste preprostejšo oskrbo Jesenic s trboveljskim
premogom in železovo rudo, uvoženo prek tržaškega pristanišča.

 9. Kaj so storili na Jesenicah konec 19. stoletja, ko so fužine povsod drugod v Julijskih
 Alpah zaradi konkurence propadle?
Konec prejšnjega stoletja, ko so fužine povsod drugod v Julijskih Alpah zaradi konkurence železarske
industrije propadle, so na Jesenicah prevzeli njihove naprave in pritegnili odvečno delovno silo.

 10. Kaj se je na Jesenicah okrepilo hkrati z industrializacijo?
Hkrati z industrializacijo se je zlasti pred 2. svetovno vojno v mestu zelo okrepilo delavsko gibanje.
Razvilo se je največje slovensko železarsko središče, ki je zagotavljalo delovna mesta tudi širši okolici:
Zgornjesavski dolini, Radovljiški kotlini, Blejskemu kotu, kroparskemu območju in Bohinju ter
privabilo številne delavce tako rekoč iz vseh delov nekdanje Jugoslavije.

 11. Kaj si je prizadevala železarna vseskozi?
Železarna si je vseskozi prizadevala slediti razvojnim tokovom. Leta 1872 je bil prav tu prvič na svetu
proizveden feromangan. Siemens-Martinova peč je že konec 19. stoletja omogočila pridobivanje
kakovostnega jekla. Leta 1968 so ga v sedmih takih pečeh proizvedli 340.000 ton, po zgraditvi še dveh
elektropeči pa leta 1974 že 500.000 ton. Vrhunec razvoja je pomenila postavitev elektrojeklarne leta
1987, kar je železarni kljub močni konkurenci omogočilo prodor na svetovni trg (Slika 3).

12. Iz katerih obratov je sestavljena jeseniška železarna?

Železarno so poleg obratov za pridobivanje surovega železa (dva plavža sta iz obdobja med
svetovnima vojnama) in jekla sestavljali še obrati za izdelavo končnih izdelkov: valjarna žice, profilov
in debele pločevine, žičarna, cevarna in žebljarna, tovarna oplaščenih elektrod za varjenje,
šamotarna, obrat za proizvodnje hladno oblikovanih profilov in hladna valjarna. 

13. V kaj se usmerja jeseniška železarna po vključitvi v koncernu Slovenskih železarn?

Po vključitvi v koncern Slovenskih železarn se Železarna Jesenice vse bolj usmerja v proizvodnje
hladno valjanih trakov (ploščati profili), proizvodnjo vlečenega jekla in dodajnego materiala za
verenje. 

14. V čem se kaže preobrazba jeseniške železarne in kako se speminja število zaposlenih?

Preobrazba se kaže v proizvodnem procesu, številu zaposlenih in reorganizaciji dela. Zaradi
gospodarske krize in racionalizacije proizvodnje se je število zaposlenih s 7000v sedemdesetih letih
zmanjšalo na 4000 na začetku devetdesetih let. Po končani sanaciji naj bi bilo v železarstvu
zaposlenih le še 3000 ljudi. Številni spremljajoč obrati, predvsem tisti, ki se ukvarjajo s terciarnimi
dejavnostmi, se osamosvajajo. 

15. Kako skrbijo za okolje v jeseniški železarni po letu 1962?

Železarji so po letu 1962 nenehno dograjevali čistilne naprave za dimne pline in odplake, bistvena pa
je bila postavitev nove elektrojeklarne leta 1987. Zaradi nje so lahko opustil proizvodnjo v največjih
onesnaževalcih, plavžih in Siemens–Martinovih pečeh. 

16. Kje so zaposleni Jeseničani?

Jeseničani in okoličani so zaposleni v črni metalorgiji in kovinsko predelovalni industriji (Kovinar) (Slika 4).
Jeseničanom delo nudi tudi gradbeništvo in terciarne dejavnosti (železnica, carinarnica, inšpekcijske
in špedicijske službe). 

17. Ali so Jesenice tudi pomembno prometno križišča in obmejna postaja?

Jesenice so namreč tudi pomembno prometno križišče in obmejna postaja. 

18. Kateri dve železnici se stikata na Jesenicah?

Tu se stikata gorenjska železnica (odsek Hrušica-Rateče je bil leta 1966 opuščen) in proga, ki prek
Blejskega kota, Bohinja in Nove Gorice povezuje Gorenjsko s Primorsko (Koprom). 

19. Kaj omogoča najkrajšo in najlažjo povezavo osrednjega dela Slovenije z Avstrijo oziroma najnižji
 prehod med Jadranskim morjem in srednjo ter zahodno Evropo?

V bližini sta cestni in železniški karavanški predor, ki sta najkrajša in najlažja povezava osrednjega dela
Slovenije z Avstrijo, predvsem pa najnižja prehoda med Jadranskim morjem ter srednjo in zahodno
Evropo. 

20. Katere ceste gredo skozi Jesenice oziroma v njeni bližini?

Skozi mesto teče glavna gorenjska cesta proti Ratečam in naprej v Italijo ter proti Korenskemu sedlu
in naprej v Avstrijo, tu pa se odcepi tudi cesta čez vzhodni del Mežakle, čez preval Poljane, ki vodi
proti Blejskemu kotu. V novejšem času pa je bila zgrajena tudi avtocesta: Vrba-Karavanški predor
(Hrušica).

21. Ali je mesto Jesenice, ker je močno industrijsko središče, tudi velik porabnik energije?

Ker je mesto močno industrijsko središče, je tudi velik porabnik energije, zato je v bližini zraslo več
manjših hidroelektrarn: Moste z večjim zajezitvenim jezerom na Savi Dolinki, Radovna, Vintgar, Zasip,
Završnica in Javorniški potok. 

22. Kako je z obrtjo na Jesenicah in s trgovsko dejavnostjo?

Na Jesenicah je dobro razvita obrt, razvejena pa je tudi trgovska mreža (Merkur, Mercator, Spar,
Deichmann, Štof d.o.o., …). 

23. Kaj ponujajo Jesenice na področju izobraževanja, zdravstva, kulture, športa?

Mesto je pomembno gorenjsko izobraževalno, zdravstveno, kulturno in športno središče z gimnazijo,
srednjo tehniško in zdravstveno šolo, glavno gorenjsko bolnišnico Na plavžu, Gledališčem Toneta
Cufarja, likovnim salonom Dolikom, ledeno dvorano, Športnim društvom Jesenice s hokejskim klubom,
smučarskim središčem z žičnico na Španovem vrhu (1334 m) in močnim planinskim društvom. 

24. Kam v hribe se lahko odpravimo iz Jesenic?

Jesenice so tudi izhodišče za planinske izlete v Karavanke, na Golico, Struško, Belščico in Stol, ter v
Triglavski narodni park. 

25. Katere so glavne mestne zanimivosti?

Glavne mestne zanimivosti so ostanki ljudskega stavbarstva na Murovi, prenovljena Kosova graščina z
začetka 16. stoletja z galerijo in muzejsko zbirko iz novejše zgodovine, Tehniški muzej Železarne
Jesenice v Bucellenijevi graščini, cerkev Marijinega vnebovzetja z začetka 17. stoletja, ki je zdaj muzej,
župnijska cerkev sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli iz 18. stoletja in župnijska cerkev sv. Lenarta
iz 16. stoletja. 

26. Kater so znani pisatelji in športniki iz Jesenic?

Na Jesenicah sta se rodila in delovala alpinist Joža Čop (1893-1975) in pisatelj Tone Čufar (1905-(1932-
992), pisatelj Cvetko Zagorski (1916–2006), pisatelj Pavle Zidar (1932–1992), pisatelj Miha Mazzini
(1961), hokejist Albin Felc 1941), smučarski skakalec Franci Petek (1971) ter smučarja Jure Košir (1972)
in Alenka Dovžan (1976).

Vir: Adamič, Oražen, M. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS.

VEČ O JESENICAH ...