Bridž je strateška in miselna igra s kartami, ki jo igrajo štirje igralci v parih. Vsak par predstavlja eno ekipo, pri čemer partnerja sedita drug nasproti drugega. Igra se z 52 kartami, razdeljenimi v štiri barve, vsaka s 13 kartami. Cilj igre je s partnerjem doseči čim več vzetkov na osnovi predhodne napovedi oziroma licitacije.

Bridž ima dva ključna dela: licitacijo in odigravanje. Pri licitaciji igralci določijo adut in število vzetkov, ki jih želijo osvojiti. Med odigravanjem pa skuša ekipa, ki je dobila licitacijo, doseči napovedano število vzetkov, nasprotna ekipa pa poskuša to preprečiti. Igra razvija logično mišljenje, koncentracijo in sposobnost sodelovanja med partnerjema.

Bridž je priljubljen po vsem svetu in ga štejejo za eno najkompleksnejših kartnih iger. Zaradi zahtevnosti in možnosti neštetih kombinacij se primerja z miselnimi igrami, kot je šah, in ima status športa, kar pomeni, da vključuje tekmovanja na različnih ravneh – od klubskih turnirjev do mednarodnih prvenstev.

Licitacija je proces, v katerem partnerja s karticami napovedujeta, kakšne karte imata in določita adut ter število vzetkov, ki jih lahko osvojita. Možnih je 35 različnih napovedi, ki se razlikujejo glede na izbiro aduta (štiri barve ali brez aduta) in višino igre.

Licitacija omogoča različne strategije, saj igralci lahko izberejo "pass" (izstop iz licitacije), "kontra" (podvojitev točk nasprotnika) ali "rekontra" (početveritev točk). Licitacija se konča, ko trije igralci zaporedoma rečejo "pass," in takrat se začne igra. Igralec, ki je napovedal najvišjo igro, s partnerjem poskuša osvojiti napovedano število vzetkov, pri čemer nasprotniki igrajo obrambno in poskušajo to preprečiti.

Licitacija je v bridžu ključna, saj omogoča komunikacijo med partnerjema brez besed in predstavlja "jezik" igre, ki ga oba igralca v paru uporabljata za izmenjavo informacij o kartah. Na podlagi te komunikacije partnerja določita taktiko in poskušata doseči optimalen rezultat.

Odigravanje pri bridžu se prične po zaključenem licitacijskem delu, ko igralec, ki je zmagal v licitaciji, vodi igro. Igra se začne s prvo karto, imenovano ataka, ki jo igra nasprotnik na levi strani izvajalca. Nato partner izvajalca razkrije vse svoje karte in jih položi na mizo, tako da jih vidijo vsi igralci; ta vloga se imenuje dummy (ali "tepček"), saj partner od tega trenutka ne sodeluje več v igri, ampak le sledi navodilom izvajalca.

Med odigravanjem veljajo pravila, da igralci morajo slediti barvi, ki je bila prvič igrana v posameznem krogu (če to zmorejo). Če barve nimajo, lahko uporabijo adut ali pa izpustijo, odvisno od strategije igre. Cilj para, ki je zmagal v licitaciji, je osvojiti napovedano število vzetkov, medtem ko nasprotniki poskušajo to preprečiti.

Pravila igre tako omogočajo različne tehnike, kot so impas, ekspas, blokiranje in deblokiranje, ohranitev komunikacije in onemogočanje komunikacije med nasprotniki. Te prvine odigravanja zahtevajo strategijo in natančnost, kar bridžu prinaša status kompleksne in intelektualno zahtevne igre.

Bridž prinaša številne kognitivne in družabne koristi. Kot športna in miselna dejavnost krepi logiko, koncentracijo, partnersko sodelovanje, komunikativnost in vzdržljivost. Priljubljen je v izobraževalnih programih v Evropi, saj je odličen za vadbo možganov in izboljšanje sposobnosti reševanja problemov. Poleg tega spodbuja pozitivne osebnostne lastnosti, kot so iskrenost, spoštovanje in timski duh, in pomaga ohranjati kognitivne sposobnosti skozi vse življenje. Igra, ki je primerna za vse starosti, ni odvisna od sreče, kar pomeni, da rezultat temelji predvsem na znanju in spretnosti igralcev.

Med izzivi bridža je, da se je igro težko naučiti na hitro; začetniki morajo vložiti veliko časa in truda v razumevanje pravil in razvijanje taktičnih spretnosti. Poleg tega bridž zaradi svoje zahtevnosti lahko odvrne tiste, ki iščejo hitrejšo in enostavnejšo obliko zabave. V Sloveniji, kjer igra ni tako razširjena kot drugod po svetu, se bridž srečuje tudi s pomanjkanjem zanimanja med mlajšimi, kar predstavlja izziv za ohranjanje igre.

Bridž v Sloveniji ima dolgo tradicijo, razvija se kot miselna in športna igra, ki spodbuja osebno rast in medgeneracijsko druženje ter predstavlja "kraljico iger s kartami".

Zgodovina pravi, da se je bridž  začel razvijati v Angliji v 16. stoletju iz podobnih iger s kartami. Pravi njegov predhodnik je bil v 17. stoletju whist, ki so ga v parih igrali štirje igralci.

 Whist se je do konca 19. stoletja že tako izpopolnil, da so v Ameriki in Angliji že prirejali tekmovanja z v naprej namešanimi kartami, ki so bile spravljene v bordih (ovitkih s predalčki). V tem obdobju je John T. Mitchell tudi razvil način menjav parov in obračun na parskih tekmovanjih. Poleg drugih obračunov turnirskega igranja se ta način obračunavanja končnih rezultatov uporablja še danes.

 Bridž se je v današnji obliki pojavil ob koncu 19. stoletja in zelo hitro povsem izpodrinil whist. Natančen izvor te igre ni razjasnjen, je pa najverjetneje turškega ali ruskega izvora. Tudi izvor besede bridž ni zanesljivo razjasnjen. Čeprav v angleščini pomeni most, beseda bržkone izhaja iz ruske različice whista, ki se je imenoval birič (napovedovalec).

 Pomembna razlika in novost bridža v primerjavi z whistom je bila v tem, da je partner izvajalca položil svoje karte odkrite na mizo, da so bile na ogled vsem igralcem. Novost je bila tudi vpeljava kontre in rekontre, velika sprememba pa je bila uvedba napovedovanja aduta leta 1904. Ta različica bridža se je imenovala auction bridge. 

 Za očeta današnjega bridža vsi priznavajo ameriškega milijonarja, športnika in izumitelja Harolda Stirlinga Vanderbilta. Licitacijo je dopolnil z napovedovanjem števila vzetkov in uvedbo nagrad za manšo ali slam, ki pa jih je par dobil le, če jih je predhodno napovedal. Vanderbilt je uvedel tudi element ranljivosti in tako izpopolnil način obračunavanja. Z vsemi omenjenimi novostmi so bridž poimenovali contract bridge, v katerem pa so pozneje besedo contract izpustili.

 Prva mednarodna pravila bridža so leta 1932 na pobudo prve revije Bridge World, ki jo je leta 1929 ustanovil Ely Culbertson, sprejeli predstavniki Velike Britanije, Francije in Amerike.

 Prvo evropsko prvenstvo v bridžu je bilo leta 1932 na Nizozemskem, prvo žensko evropsko prvenstvo pa leta 1935 v Bruslju.

 Leta 1935 je bilo v New Yorku prvo svetovno moštveno prvenstvo v bridžu.

 Leta 1958 je bila ustanovljena svetovna bridž zveza WBF (World Bridge Federation). Tudi Evropa je kmalu dobila svojo zvezo EBL (European Bridge League).

 Leta 1960 je bila v Torinu prva bridž olimpijada. Zmagalo je moštvo Francije.

 Leta 1987 je bilo na Nizozemskem organizirano prvo svetovno juniorsko prvenstvo v bridžu za igralce mlajše od 25 let.

 Leta 1991 je bil ustanovljen prvi internetni bridž klub in je od takrat možno igrati bridž tudi prek računalnika.

 Leta 1995 je bila WBF sprejeta v MOK (Mednarodni olimpijski komite). 

Leta 2002 je bil bridž informativno na sporedu zimskih olimpijskih iger v Salt Lake Cityju.

Nekaj znanih osebnosti, ki v svetu igrajo bridž: Bill Gates, Martina Navratilova, Omar Shariff, Malcolm Forbes, W.Somerset Maugham, Rudolf Bocshwitz, prav tako ga je igrala Indira Gandi.

Bridž so v Sloveniji začeli igrati v obdobju med obema vojnama v Ljubljani in Mariboru. Po koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske oblasti prepovedale ustanavljanje bridž klubov in organizirano klubsko življenje. V Ljubljani se je bridž igral v kavarni Evropa, v Mariboru pa v hotelu Slavija, sicer pa se ja bridž igral v glavnem po domovih.

 Leta 1967 so po dolgotrajnih prizadevanjih bridžistov za legalizacijo bridža oblasti po temeljitem premisleku in preverjanju igranja in dogajanja okoli  bridža, bridžu prižgali zeleno luč. Leta 1967 je bil kot prvi v Sloveniji ustanovljen Bridž klub Ljubljana. V nekaj letih so mu sledili še klubi v Mariboru, na Bledu, v Ilirski Bistrici, v Postojni in v Kočevju. Pozneje so bili ustanovljeni še klubi v Piranu, Slovenj Gradcu in Velenju.

 Leta 1972 je bila v Bohinju ustanovljena BZS (Bridge zveza Slovenije).

 Leta 1988 je izšla prva slovenska knjiga o bridžu Igrajmo bridž, ki jo je napisal Ljubomir Kostrevc.

 Leta 1990 je bil ustanovljen Bridge klub Tivoli.

 Leta 1992 je BZS postala polnopravna članica EBL (European Bridge League) in WBF (World Bridge Federation).

 Leta 1994 je na Blokah, pod vodstvoma našega klubskega predsednika Matije Šenka, potekal prvi tabor bridža na Slovenskem. Na taboru se je v dveh izmenah brdža naučilo preko šestdeset srednješolcev.

 Leta 2011 je bil ustanovljen prvi golfbridge klub GREEN'S 31 v Slovenji

 Leta 2022 pa Ljubljanski bridge klub.

Bridž tako Ralci kot Goldovi predstavlja več kot le igro s kartami – zanju je to način življenja, preplet teoretičnega in praktičnega znanja ter nenehno učenje in izpopolnjevanje v miselno in družabno bogatem okolju.

Vladimir Uglešič opisuje bridž z veliko mero strasti in spoštovanja. Njegovo zanimanje za igro se je začelo po branju knjige Agathe Christie, kjer se je Poirot pri reševanju umora zanašal na analizo bridž partij. Kljub nerazumljivemu prevodu je ta knjiga vzbudila njegovo radovednost. Ko je kasneje v Italiji naletel na bridž priročnik, se je začel resneje zanimati za igro in kmalu obiskal bridž klub v Ljubljani.

Vladimirjev odnos do bridža je povezan z radovednostjo in veseljem do intelektualne igre. Opisuje bridž kot zahtevno, a fascinantno igro, ki zahteva taktično razmišljanje in znanje. Ob tem izpostavlja tudi izzive, ki jih prinaša sodobna igra, vključno z agresivnimi potezami nasprotnikov, ki pogosto destabilizirajo klasične licitacijske sisteme. Kljub vsemu je bridž zanj več kot le miselna vaja; skozi leta se je povezal z igro in njenim skupnostnim duhom, saj je bridž prenašal tudi na mlajše generacije in s tem prispeval k njegovi prepoznavnosti v Novem mestu.

Sebastjan Jeretič, eden od dolgoletnih igralcev, poudarja, da bridž ni le igra s kartami, temveč tudi najboljša vadba za možgane, saj računalniki v tej igri še vedno ne morejo premagati človeka. Bridž primerja z resničnim življenjem, saj zahteva sprejemanje odločitev na podlagi nepopolnih informacij.

Marjan Zadel, eden najuspešnejših slovenskih bridžistov, opisuje bridž kot način življenja, ki posameznika intelektualno bogati in mu omogoča tekmovanja na visoki ravni. Zanj je bridž neprecenljiv hobi, ki je postal tudi življenjska kariera. Tudi Maruša Gold, edina slovenska profesionalna bridžistka, izraža podobno predanost, saj bridž za njo ni le igra, ampak strast, ki jo vodi na mednarodne turnirje, kjer spoznava različne igralce in izpopolnjuje svoje veščine.

V Sloveniji je bridž sprva naletel na odpor, saj je bil označen kot "buržoazna igra." Ta predsodek je vplival na njegov razvoj, vendar so klubi kasneje igrali pomembno vlogo v širjenju igre. Poznavalci verjamejo, da bi bil bridž lahko še bolj razširjen, če bi bil bolje predstavljen mlajšim generacijam, saj je idealna igra za mentalni trening in razvijanje strateškega mišljenja.