1. Iz česa je nastalo mestno naselje v
Blejskem kotu?
Mestno naselje v Blejskem kotu je nastale iz manjših vasi, razporejenih
okrog tektonsko zasnovane in
ledeniško preoblikovane kotanje Blejskega jezera, ki meri 1,45 km².
2. Na kaj so naslonjeni najstarejši
deli?
Najstarejši deli so naslonjeni na osamelce iz triadnih trših karbonatnih
kamnin in na morenske nasipe
bližje jezera, novejši deli pa se širijo na kmetijsko zemljišče na plodni prodni
terasi (Dindel, Dobe,
Jarše, Gmajna), na morenske griče, ki si v lokih sledijo proti vzhodu, in tudi
na jezerske usedline.
3. Kaj zapolnjuje Bled in okolico iz
geografskega vidika?
Naselje zapolnjuje velik del Blejskega kota, razgibane ledeniške pokrajine v
skrajnem
severozahodnem delu ljubljanske kotline. Na južni, zahodni in severni strani ga
zapirajo z bogatimi
gozdovi porasle visoke planote Jelovica, Pokljuka in Mežakla, na jugu in vzhodu
pa ga oklepata
globoko vrezani dolini rek Save Bohinjke in Dolinke.
4. Od kdaj je bila poseljena okolica
Blejskega jezera?
Arheološke najdbe pričajo, da je bila okolica Blejskega jezera poseljena od
bronaste dobe, gostejša pa
je poselitev šele od časov po prihodu Slovanov.
5. Kdaj se Bled prvič omenja?
Bled se prvič omenja leta 1004; tako se imenuje grad v darovnici nemškega
cesarja Henrika II.
6. Komu so bili podložni blejci 8
stoletij, potem ko ni bil več lastnik cesar Henrik II.?
Sledilo je osemstoletno podložništvo briksenskim škofom.
7. Katere vasi so prerasle v današnje
enotno naselje in kdaj so nastale?
Vasi, ki so prerasle v današnje enoto naselje (Grad, Mlino, Rečica, Zagorice
in Zeledel, so nastale v
zgodnjem srednjem veku.
8. Katere kulturne in naravne
turistične znamenitosti so že zgodaj obiskovali romarji in drugi, čeprav
je Bled obdržal kmečki videz vse do srede 19. stoletja?
Čeprav so cerkev na Blejskem otoku že zgodaj obiskovali številni romarji in
so blejski termalni vrelci
(23°C) že v srednjem veku privabljali ljudi na zdravljenje, so obdržale kmečki
videz vse do srede 19.
stoletja.
9. Kdaj se je začel razvijati Blejski
turizem?
Ko je Švicar Arnold Rikli leta 1854 na Bledu odprl sončno in zračno
zdravilišče in je leta 1870 tu mimo
stekla gorenjska, leta 1906 pa še turska železnica, se je turizem razmahnil in
zrasli so številni hoteli,
vile ter penzioni.
10. Kaj je nastalo s pritekanjem
tujega kapitala?
Pritekati je začel tudi tuj kapital in nastale so obrtne delavnice, ki so
kasneje prerasle v industrijske
obrate.
11. Od koga je med svetovnima vojnama
Bled postal rezidenca?
Med svetovnima vojnama je postal Bled letna rezidenca jugoslovanskih kraljev
Karađorđevićev.
12. Zakaj se je Bled po letu 1945
stalno širil?
Po letu 1945 se je širil zaradi stalnega priseljevanja.
12. Katere vrste turizma se je vse
razvijal na Bledu?
Razvijal se ni le alpski zdraviliški in letoviški, ampak tudi kongresni,
izletniški in zimskošportni turizem.
13. Ali je danes Bled med
najpomembnejšimi slovenskimi turističnimi kraji?
Danes je Bled med najpomembnejšimi slovenskimi turističnimi kraji.
14. Kateri turistični, športni in
kulturni objektu so na Bledu?
Tu in v okolici je nadpovprečno veliko turističnih, športnih in kulturnih
objektov, na primer smučišča
na Straži (642 m) in bližnjem Zatrniku (870-1265 m) (že dolgo časa je zaprt,
vendar ga določeni
podjetniki skušajo ponovno zagnati), igrišče za golf, hipodrom in alpski
letalski center v bližnjih
Lescah, pokrito drsališče, regatni center, kamp, uprava in informacijska točka
Triglavskega narodnega
parka, igralnica, festivalna dvorana, ter podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino,
gostinstvom, turizmom, storitvami in obrtjo.
15. Katere so vzporedne gospodarske
panoge na Bledu?
Vzporedne gospodarske panoge so gozdarstvo (uprava Gozdnega gospodarstva
Bled), lesna (LIP) in
tekstilna industrija (Tovarna
čipk in vezenin, ki je šlo v stečaj leta 2004) ter gradbeništvo, prebivalci
pa
so zaposleni tudi v drugih krajih v Radovljiški kotlini in na Jesenicah.
16. Kakšno središče vse je Bled?
Bled je pomembno športno (hokejski in veslaški klub), v zadnjem času pa tudi
izobraževalno (Grimšče)
in zdravstveno središče (Diagnostični center).
17. Katere so značilnosti Blejskega
jezera?
Ena odglavnih privlačnosti Bleda je 2120 m dolgo, do 1080 m široko in do 31
m globoko Blejsko
jezero, ki se segreje do 24°C. Pred leti so se odločili za ekološko zdravljenje
jezera z natego. To je
dokaj uspešno. Pozimi jezero navadno zamrzne, kopalna sezono pa traja od junija
do septembra.
Jezero je znano po vsakoletnih mednarodnih, večkrat tudi svetovnih veslaških
prvenstvih.
18. Katera kulturna turistična
znamenitost je na Blejskem otoku?
Na Blejskem otoku je od romanskega obdobja večkrat prezidana, danes baročna
romarska cerkev
Marijinega vnebovzetja s spremljajočimi objekti in muzejem.
18. Katere so značilnosti gradu na
strmi Grajski skali?
Grad na strmi Grajski skali (599 m), ki so ga gradili 800 let, ima gotsko
tlorisno zasnovo in nosi letnico
1004. V njem je muzej, kjer so predstavljene arheološke najdbe iz okolice in
zgodovina kraja.
19. Katere kulturne turistične
znamenitosti so še na Bledu?
Tu so še novogotska župnijska cerkev sv. Martina iz leta 1905, podružnična
cerkev sv. Andreja na
Rečici iz 17. stoletja in graščina Grimšče s parkom.
20. Kaj predstavlja zanimivost Bleda?
Zanimivost Bleda so tradicionalna
prevozna sredstva kočije in posebni čolni pletnje ali plitvice.
Fijakarji in pletnjarji so vse do danes ohranili posebne služnostne pravice.
21. Kdo ima na Bledu spominsko sobo?
Na Bledu je spominska soba tu rojenega svetovno znanega matematika in prvega
rektorja slovenske
univerze Josipa Plemlja (1873-1967).
22. Kateri literati, kiparji,
slikarji … so se še rodili na Bledu?
Tu so se rodili tudi jezikoslovec Blaž Kumerdej (1738-1805), pesnica Vida
Jeraj (1875-1931), pisatelj
Peter Božič (1931), pisatelj in kipar Tone Svetina (1925), kiparka Karla Bulovec
(1895-1957) in slikarka
Melita Vovk (1928).
