Bled
Več o Bledu si lahko preberete tukaj.
Zasip
(G/10, 5691), v Zasipu (545 m), zasipski,
Zasipljani (861 preb.). Razpotegnjeno naselje z gručastim
jedrom leži v Blejskem kotu in je prislonjeno ob južno, z morenami obdano
vznožje hriba Homa
(834m), ki ga soteska Blejski vintgar loči od planote Mežakle (boršt, 931 m) na
severozahodu. Pod
vasjo je rečno-ledeniška terasa z rodovitnim poljem, ki se proti vzhodu spusti v
70 m globoko dolino
reke Save Dolinke. Tu je most, ki vodi čez Savo proti Bregu. Deli naselja Zasip,
Mužje in Piškovica
imajo še kmečki videz, v Sebenjah pa je največ novih hiš. Poleg poljedelstva in
živinoreje, povezane s
poletnim planinskim pašništvom, je pomembno tudi delo na Jesenicah in v Lescah.
V bližini sta
manjši hidroelektrarni. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je iz 18. stoletja
v Sebenjah je
podružnična cerkvica sv. Katarine. V vasi je bogato arheološko najdišče iz
rimske in staroslovanske
dobe. Kraj se prvič omenja že med letoma 1075 in 1090 (Slika 1).
Vrba
(H/24, 5461), v/na vrbi (425 m), vrbski,
Vrbčani (121 preb.). Razloženo naselje v severnem,
gričevnatem delu Ljubljanske kotline leži med dolinama potokov Dobrnice in
Vrbnice, severno od
vzpetine Gradišča (542 m), pod katero je zaselek Cirkovice. Vinogradov je malo.
Glavni kmetijski
panogi sta živinoreja in sadjarstvo. Cerkev sv. Miklavža v Cirkovicah iz 14.
stoletja je bila večkrat
prezidana (Slika 2).
Žirovnica
(G/10, 5949), v Žirovnici (557 m),
žirovniški, Žirovničani (595 preb.). Gručasto naselje v Deželi leži
delno na rečno-ledeniškem produ najsevernejšega dela Ljubljanske kotline, ki tu
prehaja v ozko
Zgornjesavsko dolino, delno pa na pobočnem grušču skrajnih zahodnih odrastkov
grebena Peči (Mali
Vrh, 863 m), ki ga na severu dolina Potoka Završnice loči od Stola (2236 m).
Kraj se prvič omenja že
leta 1253. Skozi danes večinoma urbanizirano naselje tečeta železnica in cesta
Ljubljana-Jesenice, od
katere se tu odcepi stranska cesta, ki vodi proti Begunjam na Gorenjskem. Vasi
ob njej so bile
priseljevanje in so že skoraj sklenjene (skupno ime Kašarija). Večina
prebivalcev
je zaposlena na bližnjih Jesenicah in v radovljiški kotlini. Tu se je rodil
klasični filolog Matija Čop
(1797 – 1835) (Slika 3).
Moste
(G/10), 2865), v Mostah (551), moščanski,
Moščani (519 preb.) Gručasto naselje leži na prehodu
Ljubljanske kotline v ozko Zgornjesavsko dolino, tam, kjer se v reko Savo
Dolinko izliva potok
Završnica, ki priteče izpod Karavank (Vrtača, 2181 m, Stol, 2236 m) in je v
istoimenski ozki dolini
zajezen za manjšo hidroelektrarno. Skozi naselje vodita gorenjska železnica in
cesta Ljubljana-
Jesenice, na katero se tu priključi pod Pečmi (Mali vrh, 863 m) speljana cesta
iz Begunj na
Gorenjskem. Naselja, ki ležijo ob njej (Kašarija), se vse bolj zrašča. Južno od
kraja je speljana
avtocesta Vrba-Hrušica. Prebivalci so večinoma zaposleni na Jesenicah in Lescah.
V kraju so razvite
proizvodna, obrt in storitvene dejavnosti. Na Savi Dolinki je pri Kavčkah
zajezitveno jezero za
hidroelektrarno Moste. Na pobočju pod skalnatim osamelcem Ajdno (1064), kjer so
arheološka
najdišča iz rimske in staroslovanske dobe, je vodni zbiralnik. Kraj se prvič
omenja med letoma 1154 in
1156 z imenom Visoki Most. Moste so izhodišče za planinske vzpone na Stol in
Zelenico. Valvasorjeva
koča (1171) je od tu po gozdni cesti
dostopna z avtomobilom. Na pobočjih Stola imajo planinske
pašnike prebivalci vasi pod Pečmi. Tu so še konec 19. stoletja kopali železovo
rudo. V bližin je jamski
grad Turška jama. Sredi vasi stoji romarska-gotska cerkev sv. Martina s
freskami iz 15. stoletja(Slika 4).
