MOL (Magyar Olaj- és Gázipari Részvénytársaság) je mednarodno energetsko podjetje s sedežem v Budimpešti, Madžarska. V Sloveniji MOL deluje skozi svojo hčerinsko družbo MOL Slovenija, in sicer predvsem na področju naftnega in plinskega sektorja. MOL je v Sloveniji prisoten od leta 1996. Spodaj navajamo nekaj značilnosti podjetja MOL v Sloveniji:MOL je prisoten na slovenskem trgu z več bencinskimi črpalkami pod blagovno znamko MOL, kjer ponuja goriva in različne storitve za voznike.MOL ima v lasti Rafinerijo nafte v Slavonskem Brodu na Hrvaškem (ki je sosednja država Slovenije), kar lahko vpliva na dobavo goriv in drugih naftnih derivatov na slovenskem trgu. Slovenija ponuja visokokakovostna MOL EVO goriva, ki so dostopna v mreži več kot 50 bencinskih servisov po vsej Sloveniji. Osredotočeni so na potrebe kupcev, zato z njihovo vrhunsko gastronomsko Fresh Corner ponudbo zagotavljajo prijeten postanek na poti, ki ga bogatijo vrhunska kava ter slastni hladni in topli prigrizki. Vse več njihovih bencinskih servisov je opremljenih tudi s polnilnimi postajami, namenjenimi voznikom električnih avtomobilov. Uspešno uresničujejo Shape Tomorrow 20230+ strategijo Skupine MOL, so zanesljiv partner njihovim kupcem, dobaviteljem in lokalnim skupnostim ter odgovoren delodajalec. Osredotočenost na rast, zadovoljstvo kupcev in zaposlenih jim omogoča investiranje v nadaljnji razvoj ter hkrati zagotavljajo zmogljivosti za učinkovito prilagajanje prihodnjim spremembam v gospodarskem okolju.

Za kupce je najpomembnejša kakovost ponudbe bencinskih servisov

V tokratni raziskavi smo pod drobnogled vzeli bencinske servise; manjši ponudniki za vodilnima Petrolom in OMV pri večini kazalnikov precej zaostajajo

Najljubša bencinska servisa Slovencev sta Petrol in OMV. Anketiranci sicer ocenjujejo, da imata tuja ponudnika goriv OMV in Agip najkakovostnejše gorivo. 


Tako kažejo izsledki spletne raziskave Test trgovin, v kateri je raziskovalna agencija Marketagent.com tokrat pod drobnogled vzela bencinske servise. Izsledke raziskave Test trgovin v Financah tokrat objavljamo zadnjič (več o tem v okvirju).


bencinski servis petrol
»Na prijaznosti zaposlenih in njihovih dobrih prodajalskih sposobnostih gradimo uspeh naših bencinskih servisov. Veliko tudi vlagamo v izobraževanje zaposlenih in ne nazadnje tudi nagrajevanje najboljših med njimi,« je član uprave za prodajo in trženje v Petrolu Roman Dobnikar odgovoril na vprašanje, kaj je njihovo glavno vodilo pri poslu.
graf
Široka ponudba izdelkov in storitev 


»Po eni strani je tak izid pričakovan, saj imata omenjena trgovca z gorivi daleč največji mreži bencinskih servisov v Sloveniji,« je ugotovitev, da sta najljubša bencinska servisa Slovencev Petrol in OMV, komentiral vodja raziskav v mariborski raziskovalni agenciji Marketagent.com Primož Logar. »Po drugi strani pa imata omenjena trgovca tudi najširšo ponudbo različnih izdelkov in storitev na svojih bencinskih servisih, kar očitno pritegne in zadovolji najširši krog porabnikov.«


Bencinska servisa, ki so ju anketiranci najpogosteje uvrstili na tretje in četrto mesto, za Petrol in OMV, sta bila Agip in Shell. Tako je, ko gre za širino ponudbe na bencinskih servisih, dobro ponudbo dodatnih storitev in zunanji videz bencinskih servisov. 


Vrstni red je bil drugačen le pri vprašanju o kakovosti goriv. Anketiranci so namreč menili, da se z zelo dobro kakovostjo goriv lahko najbolj pohvalita tuja ponudnika OMV in Agip. Tako je menilo 34,5 oziroma 25,9 odstotka vprašanih. Da se z zelo dobro kakovostjo goriv lahko pohvali domači ponudnik Petrol, je menilo 20,3 odstotka vprašanih. Na četrto in peto mesto so anketiranci uvrstili Shell in MOL.


Zaposleni najboljši zaščitni znak 


»Vzrokov za uspešnost je več,« je član uprave za prodajo in trženje v Petrolu Roman Dobnikar odgovoril na vprašanje, kaj je njihovo glavno vodilo pri poslu, zakaj so uspešni. »Predvsem so na prvem mestu naši zaposleni na bencinskih servisih. Ti so ambasadorji našega podjetja, naši promotorji, prodajalci in predvsem naš najboljši zaščitni znak. Na njihovi prijaznosti in dobrih prodajalskih sposobnostih gradimo uspeh bencinskih servisov. Veliko tudi vlagamo v njihovo izobraževanje in ne nazadnje tudi nagrajevanje najboljših med njimi.« 


graf

Poleg zaposlenih je po Dobnikarjevih besedah pomembno tudi, da so z lastnim znanjem postavili koncept bencinskega servisa s trgovino - tako imenovana priročna trgovina -, ki ga ves čas nadgrajujejo. »Vse ukrepe tudi vseskozi preverjamo, s tržnimi raziskavami in z anketiranjem kupcev na bencinskih servisih. Gre za sklenjen proces, katerega osrednji element so še vedno naši zaposleni.«


Prodaja goriva in trgovskega blaga zrasla 


Ker je Slovenija zelo dobro pokrita s kakovostnimi bencinskimi servisi, v Petrolu čedalje več pozornosti namenjajo, poleg goriva, tudi storitvam in izdelkom, ki potnikom ponujajo udobje na poti. »Tako na naših servisih ponujamo okoli 2.500 izdelkov in storitev, kjer lahko izbirajo med izdelki za prehrano, galanterijo (časopisi, cigarete, vinjete), avtomaterialom, vstopnicami za prireditve, lotom, pošto, fotom na poti ...« je naštel Dobnikar.


»Letošnje poslovanje ocenjujem kot dobro, saj smo v prvem polletju prodali 1,1 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je odstotek več kot v istem obdobju lani. Po oceni pa smo ustvarili 215 milijonov evrov prihodkov od prodaje trgovskega blaga, kar je pet odstotkov več kot v istem obdobju leta 2010,« je navedel član uprave za prodajo in trženje v Petrolu Roman Dobnikar.


Kupci cenijo visoko kakovost izdelkov 


»Slovenci smo pregovorno zelo navezani na svoje avtomobile in smo pripravljeni v njih vložiti tudi ogromno časa in denarja. To se kaže tudi med obiskom bencinskih servisov, kjer je za kupce najpomembneje, da bencinski servisi ponujajo izdelke najboljše kakovosti,« pravi Primož Logar.


Po njegovih besedah smo se Slovenci sprijaznili z nenehnim naraščanjem cen goriv ali pa nismo pripravljeni zmanjšati obsega uporabe svojih jeklenih konjičkov. »Kar 35 odstotkov vprašanih namreč meni, da bo v prihodnjih 12 mesecih porabilo več za goriva, 61 odstotkov pa jih meni, da bodo porabili približno enako,« navaja izsledke raziskave Logar.

Po madžarskem prevzemu OMV Slovenija: nekatere nekdanje avstrijske črpalke se bodo odele v hrvaške barve
03.07.2023 14:25
Madžarski Mol je 30. junija dokončal prevzem OMV Slovenija, s tem so se s slovenskega trga umaknil avstrijski naftni velikan. Mol je skupaj 119 črpalk kupil junija 2021, prevzem je (bil) vreden približno 346 milijonov evrov, skupaj s svojo hrvaško hčerinsko družbo Ina, zato jih bo 27 odslej v njeni podobi. Grafično podobo bodo začeli spreminjati s septembrom. Pred prevzemom je Mol v Sloveniji imel 53 servisov.

Mol bo - do odprodaje 39 črpalk, ki jih je že prodal Shellu, a družbi čakata še na soglasje regulatorjev, pričakuejo ga do septembra - na nekaterih območjih slovenskega trga imel 172 črpalk. Del jih bo moral odprodati na zahtevo Evropske komisije, ki je na našem trgu videla preveliko koncentracijo. Katere črpalke bodo prodali, bodo povedali šele ob sklenitvi posla, je dejala prva dama Mol Slovenija Valerija Glavač. Je pa povedala, da bo od omenjenih 39 prodanih 20 Molovih. Daleč največ, 318 bencinskih servisov, ima v Sloveniji sicer Petrol.

Evropska komisija odobrila Molov prevzem OMV Slovenija
17.05.2023 15:40
"Evropska komisija je skladno z Uredbo EU o združitvah družbi MOL odobrila predlagan prevzem družbe OMV Slovenija. Odobritev je pogojena z odprodajo 39 bencinskih črpalk v Sloveniji skupini Shell," so danes sporočili iz Bruslja.

Kot so dodali, današnji sklep sledi poglobljeni preiskavi predlaganega prevzema družbe OMV Slovenija s strani družbe MOL. MOL in OMV Slovenija sta tretji oziroma drugi največji maloprodajni dobavitelj goriva v Sloveniji, takoj za Petrolom (tj. vodilnim nacionalnim trgovcem na drobno z motornimi gorivi).

Ob tem je Margrethe Vestager, izvršna podpredsednica evropske komisije, sicer pristojna za politiko varstva konkurenca, izjavila: "MOL in OMV sta med največjimi dobavitelji goriva v Sloveniji. Zagotoviti moramo, da bo trg motornih goriv ostal odprt in konkurenčen, zlasti v luči sedanje energetske krize. Na podlagi ukrepov, ki jih je ponudila družba MOL, bodo imeli potrošniki in potrošnice v Sloveniji še naprej dostop do goriva po konkurenčnih cenah."

Dnevnik, neuradno: Mol do prevzema OMV s prodajo nekaterih bencinskih servisov 1
07.02.2023 07:22
Madžarska naftna družba Mol naj bi v kratkem začela prodajati nekatere od 53 bencinskih servisov, kolikor jih obvladuje v Sloveniji, poroča Dnevnik neuradno. Tako naj bi odpravil nekatere dileme Evropske komisije ob načrtovanem prevzemu OMV Slovenija, ki ima v Sloveniji 120 bencinskih servisov.

Pogodbo o prevzemu slovenskega dela avstrijske trgovske mreže so podpisali junija 2021, prevzem je (bil) vreden približno 346 milijonov evrov. Nato pa je Evropska komisija junija lani sprožila poglobljeno preiskavo postopka, da bi preverila, ali bi združitev drugega in tretjega trgovca v Sloveniji zmanjšala konkurenco na maloprodajnem trgu motornih goriv.

Kot še piše Dnevnik, naj bi Evropska komisija v postopku presoje koncentracije Mola in OMV Slovenija slovenski naftni trg razdelila na avtocestnega in več lokalnih trgov: če bi upoštevala celotni trg, na katerem je s približno 320 bencinskimi črpalkami največji Petrol, bi bil načrtovani prevzem potrjen. Na celotnem trgu namreč Molovo slovensko hčerinsko podjetje in OMV Slovenija na podlagi konkurenčne zakonodaje nimata prevladujočega položaja. Imata pa ga v nekaterih delih Slovenije.

Madžarska naftna skupina Mol je s Shellom podpisala pogodbo za prodajo 39 starih in prihodnjih bencinskih servisov v Sloveniji, so sporočili iz družbe.Omenjene servise prodajajo zato, da bi lahko prevzeli OMV Slovenija. Spomnimo, pogodbo o prevzemu slovenskega dela avstrijske trgovske mreže so podpisali junija 2021, prevzem je (bil) vreden približno 346 milijonov evrov. Posel mora odobriti evropska komisija. Ta je junija lani sprožila poglobljeno preiskavo postopka, da bi preverila, ali bi združitev drugega in tretjega trgovca v Sloveniji zmanjšala konkurenco na drobnoprodajnem trgu motornih goriv.

Tudi za prodajo 39 bencinskih servisov mora Mol še pridobiti dovoljenja regulatorjev. "Do takrat ostajajo vse storitve na vseh bencinskih servisih, tudi omenjenih 39, za kupce nespremenjene. Skladno z zavezami kupoprodajne pogodbe bodo lahko zaposleni na bencinskih servisih, ki so predmet prodaje, če bodo želeli, obdržali svojo zaposlitev," sporočajo iz Mola.

»Prepričani smo, da bo prevzem mreže OMV okrepil konkurenčnost na slovenskem trgu, saj bomo lahko v večjem obsegu kot danes izkoriščali celotne proizvodne, logistične in predelovalne zmogljivosti skupine Mol v širši regiji srednje Evrope. Skupina Mol nastopa na regijskem trgu kot eden vodilnih neodvisnih ponudnikov naftnih derivatov, saj uspešno obvladuje in razvija celotno logistično verigo. To nam omogoča ohranjanje neodvisne cenovne konkurenčnosti in bo pozitivno vplivalo na zanesljivost oskrbe večjega števila slovenskih potrošnikov z visokokakovostnimi naftnimi derivati prek povečane mreže lastnih servisov,« sporoča Robert Pitt, predsednik maloprodaje v skupini Mol.

reportaža) Kje Petrol kupuje gorivo, kako oskrbuje črpalke, zakaj prodaja hitro raste
Pred začetkom evropskega embarga na rusko nafto smo pogledali v ozadje Petrolove oskrbovalne verige: kakšna je pot goriva do črpalk, kakšne spremembe logistike napovedujejo za boljše prilagajanje skokom prodaje.

S 5. decembrom bo začel veljati embargo na uvoz ruske nafte v EU, razen za nafto, ki prihaja po južnem kraku naftovoda Družba na Madžarsko in Slovaško, izjeme bodo tudi za Bolgarijo. Gre za dogovor, ki so ga evropski voditelji sklenili letos maja. Kako so v Petrolu pripravljeni na embargo, kje kupujejo nafto, kako oskrbujejo črpalke v Sloveniji in regiji, zakaj prodaja hitro narašča?

Učinki embarga
Petrol največ naftnih derivatov kupuje v sredozemskih rafinerijah, te pa so doslej kupovale večinoma rusko nafto. »Mi kot kupci in trgovci z nafto se ne ukvarjamo s celotno verigo. Naša skrb z izvorom se neha s potrdilom do rafinerije. Kupujemo neposredno pri evropskih rafinerijah ali pri trgovcih. Sredozemske rafinerije so res kupovale večinoma rusko nafto, ker je Črno morje blizu, zato je bila odvisnost od ruske nafte nedvomno večja kot v rafinerijah na severu. Zdaj preklapljajo na druge vire,« pravi Jože Bajuk, član uprave Petrola, odgovoren za razvoj, naložbe v obnovljive vire energije, logistiko in e-mobilnost. Doslej je bil za Petrol pomemben izvor nafte predvsem z davčnega vidika, ne pa toliko s strateškega, razen v primeru Irana, za katerega prav tako velja embargo. »Zdaj se to spreminja, vendar je nafto mogoče pripeljati tudi iz Afrike ali z Bližnjega vzhoda, razlika v ceni ni tako velika, zato ta izziv ni zelo velik,« pravi Bajuk.

Joze Bajuk, Petrol, clan uprave; Ljubljana, Slovenija, 03.06.2020, Foto: Jure Makovec
Foto: Jure Makovec
Jože Bajuk, Petrol: Ne pričakujemo, da bo embargo močno vplival na ceno nafte. Zelo velik vpliv pa bosta imela morebitna recesija in upad gospodarske aktivnosti.
Zato bo po njihovem mnenju embargo predvsem izziv za rafinerije. Ker pa je bil ukrep napovedan nekaj mesecev vnaprej, predvidevajo, da so se v tem času prilagodili, in zato ne pričakujejo večjih pretresov. In kakšen bo vpliv embarga na ceno nafte? »Ne pričakujemo, da bo embargo močno vplival na ceno nafte. Zelo velik vpliv na ceno pa bosta imela morebitna recesija in upad gospodarske aktivnosti,« pravi Bajuk.

Sto tankerjev na leto
Petrol vsako leto kupi od sto do 130 ladijskih tankerjev naftnih derivatov, ki jih v Luki Koper pretočijo v skladišča naftnih derivatov na Serminu. Na Serminu imajo v rezervoarjih 480 tisoč kubičnih metrov prostora za skladiščenje, od tega Petrol polovico zmogljivosti upravlja za zavod za blagovne rezerve, polovico pa uporablja zase. Za koliko dni je zalog naftnih derivatov na Serminu? Na to vprašanje ni natančnega odgovora. »Če bi vse ugasnilo in bi res morali poslovati otočno, bi najprej počrpali svoje komercialne rezerve, nato bi črpali blagovne rezerve, za kar je pripravljenih več scenarijev. Vendar bi to bila zelo ekstremna situacija. Če bi bili zreducirani na otočno poslovanje, bi pomenilo, da bi morali porabo v celotni državi močno zmanjšati, gorivo pa bi zagotavljali predvsem vojski, bolnišnicam in drugim nujnim službam,« pojasnjuje Bajuk.

Petrol, Sermin, skladišče naftnih derivatov, , 15.06.2012 Foto: Arhiv Petrola
Foto: Arhiv Petrola
Vsako leto kupijo od sto do 130 tankerjev z gorivom, ki ga z ladij pretočijo v skladišča na Serminu.
Letos je prodaja zrasla za 22 odstotkov
Zdaj imamo ravno nasprotne razmere, porabe ne zmanjšujemo, smo v fazi karbonizacije in prodaja goriva na črpalkah močno narašča. Glavni razlog je, da so v večini okoliških držav cene goriva višje in vozniki iz vse Evrope radi polnijo rezervoarje v Sloveniji in na Hrvaškem. Koliko več goriva letos prodajo pri Petrolu? »Realno pričakujemo količinsko 20 odstotkov večjo prodajo. Poleti so tujci na veliko točili gorivo in prodaja je nad načrti,« pravi Bajuk. V prvih devetih mesecih so sicer količine zrasle za 22 odstotkov.

V Petrolu se sicer pohvalijo, da so bili tradicionalno zelo dobri pri predvidevanju prodaje na določen dan, zmotilo jih je lahko zgolj vreme, tovorni tranzit pa je vedno rasel skladno z BDP. Prodaja goriva je bila razmeroma stabilna in predvidljiva – vse do epidemije. Nato pa je covid-19 v posameznih mesecih prodajo zmanjšal za polovico, v zadnjem letu pa imajo zaradi novih energetskih razmer konice z izredno veliko prodajo. Za hitrejši odzivni čas in boljšo pripravljenost na ekstremne skoke v prodaji v Petrolu popolnoma prenavljajo logistiko in način dela.

3,75 milijona ton naftnih derivatov pretovorijo pri Petrolu na leto, to je 1.500 olimpijskih bazenov.
100–130 tankerjev goriva kupijo na leto.
30–35 tisoč ton goriva je v vsakem tankerju.
4–6 železniških kompozicij goriva vsak dan odpeljejo s Sermina v celinska skladišča Zalog in Rače.
60 tisoč kubičnih metrov skladišč imajo v Račah.
20 tisoč kubičnih metrov skladišč imajo v Zalogu.
1 milijon litrov goriva je v povprečju v vsaki železniški kompoziciji.
330–360 avtocistern na dan napolnijo v skladišču na Serminu.
100 avtocistern lahko napolnijo v Račah in Zalogu.
318 bencinskih servisov ima Petrol v Sloveniji.
593 je vseh servisov v regiji.
50.000 in več dostav goriva vsako leto opravijo na bencinske servise v skupini Petrol z več kot 50 avtocisternami.
15.000 ton ali šest olimpijskih bazenov kerozina vsako leto prepeljejo na Brnik in od tod na manjša letališča.
22.000 dostav kurilnega olja in dizla opravijo v Sloveniji in 8.000 na Hrvaškem.
Od Sermina do celinskih skladišč
Petrol vsako leto pretovori več kot 3,75 milijona kubičnih metrov naftnih derivatov, kar je primerljivo s 1.500 olimpijskimi bazeni, pravi Rok Cizej, izvršni direktor logistike za celotno skupino Petrola, ki je pred tem delal v Hoferju. V Petrolu so lani reorganizirali poslovanje in med drugim spremenili upravljanje logistike, ki je zdaj neposredno pod upravo. V vsakem tankerju, ki pride v Luko Koper, je od 30 do 35 tisoč ton goriva, ki ga pretočijo v skladišče na Serminu, kjer je v rezervoarjih prostora za 480 tisoč kubičnih metrov goriva. Gorivo s Sermina prepeljejo večinoma z železniškimi cisternami iz Kopra v celinski skladišči v Zalogu pri Ljubljani in Rače pri Mariboru. Za prevoze uporabljajo 240 železniških cistern. Na pretakališču pod Serminom vsak dan odpremijo od štiri do šest vlakovnih kompozicij z gorivom, v vsaki je približno milijon litrov goriva. Skladišče je odprto 24 ur na dan sedem dni v tednu, na terminalu Sermin je 60 zaposlenih. Tudi skladišča v Zalogu in Račah so odprta 24 ur na dan, v vsakem je po 20 zaposlenih.

Iz Kopra do Zaloga in Rač
Na Serminu imajo tudi avtomatsko polnilnico s šestimi otoki za polnjenje cistern na tovornjakih, napolnijo jih od 330 do 360 na dan. Avtomatizirana polnilnica omogoča vmešavanje biogoriv in aditivov ob polnjenju cisterne na vlaku ali tovornjaku – v skladu z zahtevanim receptom mešanice. V celinskem skladišču v Zalogu ima Petrol več kot 20 tisoč kubičnih metrov skladiščnih zmogljivosti, v Račah 60 tisoč kubičnih metrov, v obeh lahko sprejemajo gorivo iz železniških cistern in iz cistern na tovornjakih. Letni pretovor v Zalogu in Račah je več kot 750 tisoč litrov kubičnih metrov goriva, kar je primerljivo s 30 olimpijskimi bazeni pretovora. V celinskih skladiščih imajo po pet otokov za polnjenje avtocistern, kar pomeni, da lahko vsak dan napolnijo po sto avtocistern. Tudi tu avtomatsko dodajajo biogoriva in aditive ob polnjenju. Ti dve skladišči sta bistveni za nemoteno oskrbo slovenskega trga z gorivi.

Petrol, Sermin, skladišče naftnih derivatov, , 04.10.2011 Foto: Arhiv Petrola
Foto: Arhiv Petrola
Vsak dan na terminalu na Serminu napolnijo od štiri do šest vlakovnih kompozicij z gorivom s po milijon litri goriva. To je odločilno za nemoteno oskrbo črpalk.
Iz celinskih skladišč do črpalk
Slovenski trg je razdeljen na tri dele: zahod, vzhod in osrednji del, vsakega oskrbujejo po optimalnem modelu oskrbe s Sermina, iz Zaloga in Rač. Za polnjenje celinskih skladišč so odločilne storitve železnic. Če so v Zalogu in Račah rezervoarji povsem napolnjeni, je v vsakem izmed skladišč za pet do šest dni zalog. Zato so za nemoteno oskrbo nujni vsakdanji železniški prevozi iz Kopra do celinskih skladišč.

Skladišča za goriva v regiji
Petrol poleg skladišč goriva v Sloveniji upravlja tudi skladišča na Žitnjaku pri Zagrebu, v Zadru, Pločah in Srbiji. V Sloveniji imajo 318 črpalk, na Hrvaškem 202, v BiH 42, Srbiji 16 in v Črni gori prav tako 16, skupaj jih je 593. Vsako leto opravijo več kot 50 tisoč dostav na bencinske servise. Na servisih imajo skupaj 1.300 rezervoarjev. Prevoze za Petrol opravlja nekaj več kot 50 avtocistern, ki jih imajo njihovi pogodbeni partnerji. Naročila za prevoze vodijo iz dispečerskega centra, ki deluje 24 ur na dan vse dni v tednu.

Letalska goriva, UNP, biogoriva, bitumen, biomasa
Petrol, Sermin, skladišče naftnih derivatov, , 15.06.2012 Foto: Arhiv Petrola
Foto: Arhiv Petrola
Na Serminu poleg dizla in bencina skladiščijo tudi kerozin, biogoriva in utekočinjeni naftni plin. Skladišča za utekočinjeni naftni plin hočejo povečati.
Povsem ločena od logistike avtogoriv je oskrbovalna veriga z letalskimi gorivi. Petrol ima na Brniku skladišče za kerozin v velikosti dva tisoč kubičnih metrov, letnega pretovora je približno 15 tisoč ton, kar je primerljivo s šestimi olimpijskimi bazeni. Skladišče na Brniku oskrbujejo neposredno s cisternami iz Kopra in od tod na manjša letališča po Sloveniji.


Še ena Petrolova ločena veriga je skladiščenje in distribucija utekočinjenega naftnega plina (UNP). V Sloveniji imajo dve glavni vozlišči, v Štorah in Sežani, od koder oskrbujejo celotni trg. Lani so direktno iz rafinerij prepeljali več kot 140 tisoč ton UNP, večinoma iz Belgije, Italije, Francije, Avstrije, Poljske, Hrvaške, Srbije in Albanije. V Sloveniji so opravili več kot 2.500 dostav, na Hrvaškem 6.300 dostav, nekaj tudi na drugih trgih. Z državo se dogovarjajo o možnosti povečanja skladiščnih zmogljivosti za UNP na Serminu.

Upravljajo tudi prevoze kurilnega olja in dizla, za kar imajo 45 malih avtocistern za Slovenijo, opravijo pa več kot 22 tisoč dostav. Ha Hrvaškem imajo več kot osem tisoč dostav na leto z 19 malimi avtocisternami. Ločene so tudi oskrbovalne verige biodizla, bitumna in biomase.

Spremembe pri nadzoru oskrbe
Petrol ima tudi šest lokacij za skladiščenje kosovnega blaga, gre za vse izdelke, ki jih prodajajo na črpalkah in se ne prevažajo v cisternah: hrana, pnevmatike, olja, maziva, alkoholi in topila, sistemi energetske učinkovitosti, parafini, plastični granulati in drugo trgovsko blago. Ta oskrbovalna veriga je nekoliko decentralizirana, v prihodnje pa na tem področju napovedujejo spremembe. Lani so v Petrolu med drugim ustanovili oddelek za razvoj in nadzor oskrbovalne verige, ki nadzoruje procese skladiščnega poslovanja ter procese transporta in logistike. Glavna naloga je optimizacija zalog in skrb, da v nobenem segmentu ne zmanjka izdelkov, oddelek pa sodeluje tudi z zavodom za blagovne rezerve.

Preoblikovanje logistike: projekt 24/7 in digitalizacija
Lani so se v Petrolu lotili projekta 24/7, s katerim hočejo izboljšati učinkovitost dostavne flote na vseh trgih. Poleg tega so zagnali velik projekt digitalizacije oskrbovalne verige naftnih derivatov in plina, za kar so dobili nepovratni denar iz sklada za okrevanje in odpornost prek razpisa ministrstva za gospodarstvo.

Rok Cizej, direktor logistike Petrol, , 21.10.2022 Foto: Iztok Pipan/Petrol
Foto: Iztok Pipan/Petrol
Rok Cizej, Petrol: Ocenjujem, da je logistika s projektom 24/7 in projektom digitalizacije pred največjo preobrazbo v zgodovini Petrola.
S projektom 24/7 bodo omogočili dostavo na vseh bencinskih servisih 24 ur na dan, tudi takrat, ko so servisi zaprti. Že lani so začeli predelavo nekaterih servisov, kjer je zdaj mogoča dostava tudi ponoči. »Logika v ozadju je, da so vozila ves čas polno zasedena in da imamo na vsako cisterno tri voznike. S tem bomo bolj prilagodljivi tudi ob netipično visokih prodajah, kot smo jih imeli, denimo, letos pomladi,« pravi Rok Cizej. Poleg tega, da bodo povečali izkoristek cistern, bodo tudi črpalke v mestih, denimo Ljubljani na Celovški ali Dunajski, polnili ponoči, da ne bodo motili procesov v konicah. S tem hočejo, da oskrba postane čim bolj nevidna.

165 servisov bodo lahko polnili ves čas
Že zdaj je 50 Petrolovih servisov odprtih 24 ur na dan vse dni v tednu in na te servise lahko že zdaj dostavljajo ves čas. Zdaj bodo tudi dodatnih 115 servisov opremili tako, da bo mogoče polnjenje rezervoarjev tudi ponoči in ob koncih tedna. Skupaj bodo tako lahko na 165 servisov dostavljali ves čas. Na teh 165 servisih se v Sloveniji proda od 70 do 80 odstotkov vsega goriva. Vozniki bodo imeli dostop do ključev rezervoarjev in do gasilnih aparatov, ki so nujni za zaščito med polnjenjem.

Na vseh bencinskih servisih v Sloveniji ima Petrol več kot 1.300 rezervoarjev in med pomladanskim pomanjkanjem goriva so kupci izpraznili vse. Znana je zgodba, da je eden izmed lokalnih avtoprevoznikov na lokalno črpalko pripeljal 25 vlačilcev, v katere so natočili 1.500 litrov goriva. Ob prodajnih konicah, ko so kupci izpraznili rezervoarje zaradi geopolitičnih razmer, so morali poleg 50 cistern, ki jih uporabljajo za oskrbo, najeti dodatne cisterne, ki pa jih na trgu ni. Rok dobave je od osem do 15 mesecev.

Avtocisterna stane 250 tisoč evrov, zato je pomembno, da je ves čas v pogonu. Zgolj sistem PreciTurbo za nadzor točenja goriva stane 40 tisoč evrov.
Avtocisterne za prevoz goriva stanejo približno 250 tisoč evrov, zato je pomembno, da so zasedene ves čas in da se izpušni sistemi sploh ne ohladijo. Vse cisterne morajo biti opremljene s sistemom PreciTurbo, ki omogoča natančno merjenje iztočenega goriva, hkrati pa tudi daljinski nadzor – na daljavo lahko vidijo, kdaj se odpre kakšen ventil na cisterni.

Logistika pred največjo preobrazbo v zgodovini

V Petrolu zdaj delajo pri popolni prenovi logistike. »Ocenjujem, da je logistika pred največjo preobrazbo v zgodovini Petrola. Po eni strani bo projekt dostave 24/7 omogočil boljšo učinkovitost vozil in hkrati boljšo odzivnost na morebitne ekstremne prodajne konice. Druga pomembna sprememba je projekt digitalizacije celotne oskrbovalne verige, ki smo ga že zagnali,« pravi Rok Cizej. Pri tem ne gre zgolj za digitalizacijo, ampak za prenovo vseh procesov skladiščenja, upravljanja transportne logistike in avtomatizacijo. »Prenovili bomo tudi sekundarno logistiko, od dostave blaga v skladišča in do prodajnih mest, ker hočemo izkoristiti ves potencial. Hrbtenica sistema bo SAP, hkrati pa razvijamo novo programsko opremo, ki bo pobrala vsa naročila in prek umetne inteligence optimizirala poti, omogočala vso analitiko in statistične primerjave,« razlaga Cizej. Projekt je zdaj v fazi snovanja, zagnali ga bodo aprila 2024, testiranja pa bodo začeli sredi prihodnjega leta.

In koliko bodo namenili za digitalizacijo? Od ministrstva za gospodarstvo so prek razpisa dobili 1,5 milijona evrov, celoten projekt pa je vreden več kot deset milijonov evrov. »Ocenjujem, da se bo naložba povrnila v treh do štirih letih,« pravi Rok Cizej.