POT KARLA IN ŽIGE ZOISA
 
Cjanovca-Spodnja Kokra

Kot rečeno, sva zelo pospešila tempo proti Javorovemu vrhu. Na roke sta nama šli dve dejstvi, da je steza bila brez skal oziroma kamenja in ni bila preveč strma. Na nekaterih delih je šla celo navzgor, dokler nisva prišla do Javorovega vrha (1434 m), kjer je bila zopet klopca, podobni tistima dvema na Srednjem vrhu in Cjanovci.

V tistem času pa se je začelo že mračiti, kajti ura je bila okoli 7:30 zvečer. Steza iz Javorovega vrha je bila vse bolj ilovnata, na začetku ne preveč strma, potem pa je postajala vse bolj strma. Meni se je kar vlekla, čeprav sva se z Mihom po njej spuščala dokaj hitro. Čez stezo so ležala tudi podrta debla dreves, vendar niso ovirala hoje, ker so bila primerno odmaknjena od poti oziroma se jih je dalo preplezati ali obiti. Po 1 uri hitre hoje po hribu navzdol sva prišla do makadamskega kolovoza. Takoj za njim sva se spustila po stezi do Doma Čemšenik (840 m), ki je bil takoj za prej omenjenim kolovozom.

Srečna sva bila, da sva do noči prišla do doma Čemšenik in da je bil še primeren čas za večerjo. Dom Čemšenik nudi pohodniku vse, kar potrebuje in se prijetno počuti. Oskrbnika sta prijazna, ustrežljiva in komunikativna. Iz vsega povedanega lahko sklepate, da sva preživela prijeten večer in udobno prespala noč. Pot pa je bila fizično naporna in hodila sva cel dan. Moj tempo je bil malo počasnejši kot ga zmore povprečni planinec. Tu sem odtisnil tudi 4. kontrolni žig.

Dom Čemšenik

 Naredil se je lep sobotni avgustovski dan. Z Mihov sva pojedla zajtrk v Domu Čemšenik. Bilo je okoli 8. ure zjutraj, ko sva bila pripravljena za 2. etapo po poti Karla in Žige Zoisa. V tistem času so začeli prihajati v kočo prvi jutranji pohodniki. Na obrazu se jim je videlo, da so zadovoljni z dosedanjim dogajanjem. Midva sva se odpravila po makadamski cesti proti Spodnji Kokri. Le-ta je potekala vse do regionalne ceste: Kranj-Jezersko.

Lična kmečka hiša v Spodnji Kokri

Copyright by Janez Černilec 2015