V letu 2025 so učitelji ŠC Kranj obiskali v okviru strokovne ekskurzije Apulijo & Bazilikato. Več ...

Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola, ŠC Kranj je konec marca 2025 obiskala park Tivoli in Prirodoslovni muzej Slovenije.

Park Tivoli v Ljubljani

Park Tivoli je največji in osrednji park v Ljubljani, ki se razprostira na približno 5 km² površine. Nahaja se v središču mesta in sega pod vznožje Rožnika ter Šišenskega hriba.

Zgodovina

Park je bil zasnovan leta 1813 po načrtih francoskega inženirja Jeana Blancharda, ki je združil parke okoli Cekinovega gradu in gradu Podturn (danes Tivolski grad) ter jih povezal z mestnim središčem.

Znamenitosti

• Jakopičevo sprehajališče: Osrednja promenada v parku, ki jo je v 30. letih 20. stoletja zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Danes služi kot prizorišče za različne fotografske in umetniške razstave na prostem.
• Tivolski grad: V 17. stoletju zgrajen grad danes gosti Mednarodni grafični likovni center, ki predstavlja zbirko umetniških grafik od 20. stoletja do danes.
• Cekinov grad: Poznobaročna palača iz 18. stoletja, v kateri danes domuje Muzej novejše zgodovine Slovenije.
• Ribnik Tivoli: Umetno jezero, zgrajeno leta 1880, ki je priljubljeno za sprehode in opazovanje narave.
• Švicarija: Zgrajena leta 1835 kot zabavišče s kavarno in gostilno, danes služi kot kulturno središče za umetnike.

Rekreacija in sprostitev

Park Tivoli ponuja številne možnosti za rekreacijo, kot so sprehajalne poti, otroška igrišča, športna igrišča ter trim steze. Povezuje se z gozdnimi območji Rožnika in Šišenskega hriba, kar omogoča obiskovalcem stik z naravo in številne možnosti za aktivnosti na prostem.

Zaradi svoje lege, zgodovine in raznolikih vsebin je Park Tivoli priljubljena destinacija tako za domačine kot obiskovalce Ljubljane, ki iščejo sprostitev, kulturne dogodke ali rekreacijo v naravnem okolju.

V parku Tivoli se lahko sprehodite po Jesenkovi poti na Rožniku | HTML |.

1 2 3 ►

Prirodoslovni muzej Slovenije

Prirodoslovni muzej Slovenije je osrednji slovenski muzej na področju naravoslovja, ki od leta 1821 hrani in predstavlja bogato naravno dediščino Slovenije. Nahaja se v palači Rudolfinum na Prešernovi ulici v Ljubljani, kjer si delijo prostore z Narodnim muzejem Slovenije.

Zgodovina

Muzej je bil ustanovljen leta 1821 kot Deželni muzej, sprva s podporo avstrijske vlade, ki je prispevala zbirko knjig in mineralov Žige Zoisa ter zbirki žuželk Ferdinanda Jožefa Schmidta in polžjih hišic grofa Hohenwarta. Leta 1882 je bil preimenovan v Kranjski deželni muzej Rudolphinum v čast prestolonasledniku Rudolfu. Po drugi svetovni vojni, leta 1944, se je muzej razdelil na Prirodoslovni muzej Slovenije in Narodni muzej Slovenije.

Zbirke in razstave

Muzej hrani številne pomembne zbirke:

• Zoisova zbirka mineralov: prikazuje raznolikost mineralov, ki jih je zbral baron Žiga Zois.
• Hohenwartova zbirka lupin mehkužcev: vsebuje bogato zbirko polžjih hišic.
• Ferdinand J. Schmidtova kolekcija žuželk: predstavlja raznolikost žuželk.
• Herbarijske zbirke: vključujejo različne rastlinske primerke.

Med najbolj prepoznavnimi eksponati sta skoraj popolno okostje mamuta, odkrito leta 1938 pri Nevljah, in okostje samice brazdastega kita, imenovane Leonora, ki je bila najdena leta 2003 na slovenski obali.

Poleg stalnih razstav muzej gosti tudi občasne razstave, kot sta “Meteorit Jesenice” in “Simon Robič (1824-1897) – srčen kranjski naravoslovec”.

Izobraževanje in dejavnosti

Muzej ponuja različne izobraževalne programe za vse starostne skupine, vključno z vodenimi ogledi, delavnicami in predavanji, ki obiskovalcem omogočajo interaktivno in zabavno spoznavanje narave.

Alpski botanični vrt Juliana

Muzej upravlja tudi Alpski botanični vrt Juliana v Trenti, ustanovljen leta 1926, kjer je predstavljenih približno 800 različnih rastlinskih vrst iz Julijskih Alp in drugih gorskih območij.

Obisk muzeja

Muzej je odprt vsak dan od 10.00 do 18.00, ob četrtkih do 20.00. Nahaja se na Muzejski ulici 1 v Ljubljani. Za več informacij o razstavah, dogodkih in izobraževalnih programih lahko obiščete uradno spletno stran muzeja.

Čez nekaj dni (trenutni datum 25. 2. 2025) bo prispel Oliver Tič s psičko Carlitos v Namibijo, in sicer v glavno mesto Windhoek. Žal so mu v Namibiji napisali dovoljenje za prihod njegove psičke Carlitos, da prihaja iz Zvezne države Georgia v ZDA in ne iz Gruzije v Kavkazu. To pa je podaljšalo njegov čas prihoda v Namibijo. Za začetek si lahko preberete nekaj o Namibiji, film Tomaža Gorca o Namibiji in nekaj besedila o Namibiji, ki ga je izdelal ChatGPT.

Več o Namibiji na povezavi, če kliknete tukaj.

kamp-namibija-25225-43

Image 1 of 30

Dobimo se v četrtek, 28.11.2024, ob 15.30 ob vznožju. Ob 16h nas čaka pozno kosilo. 

V priponki sem poslala zemljevid poti, v navigacijo lahko vpišete Trim steza Gobavica.

V Mengeš se pripeljite po:
– Prešernovi cesti – to je tista stara pot, po kateri smo se vozili, ko še ni bilo mengeške  obvoznice.
– Pri semaforju v križišču zavijete desno in
– takoj pri prvem naslednjem semaforju spet desno na Šolsko ulico.
– Po tej cesti pridete do vznožja oz. do Trim steze
* (takoj za mostičkom je sicer odcep levo proti šoli,
*ampak vi peljete še naravnost, greste še mimo majhnega parkirišča, namenjenega Oranžeriji
* in potem pridete do nekoliko večjega parkirišča).

Od tam bomo šli dalje peš. Če kdo ne želi ali more hoditi, se lahko pelje še naprej čisto do vrha – do Mengeške koče. Cesta je lepa in široka.

Glede prevoza se lahko povežete tudi preko odgovora na ta mail. Za Stašo Slapnik vem, da je pripravljena še koga peljati, morda se najde še kdo. 

Če se zgodi, da se kdo srečanja kljub prijavi ne bo mogel udeležiti, lepo prosim, da mi to čim prej sporoči.

Vračali se bomo v temi (po cesti), svetujem, da imate s seboj baterije.

Še opozorilo glede hitrosti: skozi Mengeš je sedaj cona z omejitvijo 30 km/h, je tudi radar, tako da upoštevajte omejitev hitrosti. Tudi čez mostiček na Šolski ulici ne vozite prehitro – je le zasilna rešitev po lanskoletnih poplavah, ko je odneslo prejšnji most, je pa sicer varen.

GPX sled (klik)