Zbudili smo se v sončnem ponedeljekovem jutru. Ta dan nas je čakala pot proti Skopju. Potem pa let z letolom iz Skopskega letališča do Zagreba. Na koncu nas je avtobus odpeljal do ŠC Kranj. Tako se je končal naš 4 dnevni izlet po Makedoniji.

Še prej pa smo se vozili z avtobusom proti severu. Najprej smo se peljali mimo Struge, ki je zadnji večji kraj ob Ohridskem jezeru. Tu je bilo albansko področje. Posebej je bilo zanimivo opazovati velike, lične stanovanjske hiše, ki so imele skoraj vse zakrita okna s plastičnimi ruletami. Vodič nam je razložil, da njihovi lastniki delajo v zahodni evropi. Po njihovi tradiciji pa je vedno eden od članov družine doma in skrbi za hišo in njeno okolico.

Zopet smo se vozili po ozkih cestah in hribovitem svetu. Naša pot je šla po soteski ob reki Crni Drin. Ko smo dospeli do večjega albanskega mesta Debar, smo lahko opazovali veliko akumulacijsko jezero. Tu se je pot začela tudi bolj strmo vzpenjati proti samostanu sv. Jovan Bigorski.

Avtobus nas je pustil ob večji gostilni: House of Mijaks Ethno-Restaurant. Mi pa smo peš krenili v breg proti samostanu sv. Jovan Bigorski. Med potjo sem slikal fotogenične gore Bistre, ki so jih polepšale vasi po njenih bregovih. Karizmatične džamije pa so samo prispevale k lepoti vsega skupaj (Slika 1).

Samostan sv. Jovan Bigorski (Sveti Jovan Bigorski) je priznani pravoslavni samostan, ki se nahaja v zahodnem delu Severne Makedonije, v bližini vasi Rostuše. Ta samostan je eden izmed najpomembnejših verskih in kulturnih središč v državi ter priljubljena turistična atrakcija (Slika 2).

Samostan sv. Jovan Bigorski je znan po svoji slikoviti lokaciji, ki se nahaja na pobočju planine Bistra, obdani z bujnim gozdom in čudovitim pogledom na slikovito reko Radika. Samostan je zgrajen v tradicionalnem balkanskem slogu in se ponaša z izjemno arhitekturo.

Največja atrakcija samostana sv. Jovan Bigorski je njegova osupljiva cerkev, posvečena sv. Janezu Krstniku. Cerkev je znana po svojih izjemnih freskah, ki prikazujejo verske motive in prizore iz Svetega pisma. Freske so izjemno podrobne in barvite, kar priča o izjemni obrtniški spretnosti in verski predanosti ustvarjalcev.

Samostanska cerkev hrani tudi relikvijo – delček desnice sv. Janeza Krstnika, ki je zelo spoštovana med verniki. Vsako leto na dan sv. Janeza Krstnika, 7. julija, se v samostanu odvija slovesnost, ki privabi veliko romarjev in obiskovalcev.

Poleg cerkve samostan sv. Jovan Bigorski ponuja tudi druge zanimivosti, kot so muzej z verskimi artefakti, dragocenimi rokopisi in ikonami. Obiskovalci imajo priložnost sprehoditi se po samostanskem kompleksu, občudovati okoliško naravo in se poglobiti v duhovno vzdušje kraja.

Samostan sv. Jovan Bigorski je tudi izhodiščna točka za raziskovanje bližnje naravne lepote, kot je narodni park Mavrovo, kjer se nahaja tudi ena najvišjih gora v Severni Makedoniji, Golem Korab.

V samostanu sem opazil tudi papigo, ki je bila v kletki. Šlo je za Aro, ki je ena od vrst papig. Ara je splošen izraz, ki se uporablja za skupino velikih in barvitih ptic iz družine psitacidov. Te ptice so znane po svojih živahnih barvah, močnem kljunu in družabni naravi.

Ara je širok pojem, ki vključuje več vrst papig. Nekatere pogoste vrste ar vključujejo modro-andsko aro (Ara ararauna), rumenoglavato aro (Ara macao), zeleno aro (Ara militaris), rdečešapo aro (Ara chloropterus) in veliko aro (Ara ambiguus).

Papige are so domorodne v različnih delih Južne Amerike, predvsem v tropskih in subtropskih območjih. So izjemno inteligentne in družabne ptice, ki se pogosto gojijo kot hišni ljubljenčki. Zaradi svojih živahnih barv, sposobnosti govorjenja in interaktivnosti so papige ara zelo priljubljene med ljubitelji ptic.

V naravi ara običajno živijo v gozdovih, kjer se hranijo z različnimi semeni, sadjem, oreščki in rastlinsko hrano. Imajo močan kljun, ki jim omogoča lomljenje trdih lupin in obdelavo hrane.

Papige ara so znane tudi po svoji dolgoživosti. Lahko živijo več desetletij, nekatere celo do 80 let ali več. To pomeni, da je lastništvo papige ara dolgoročna zaveza in zahteva ustrezno skrb, pozornost in prostor za gibanje.

Poleg tega je v naravi več vrst ar ogroženih zaradi izgube habitata, nezakonitega lova in trgovanja z divjimi pticami. Zato je pomembno spodbujati ohranjanje teh čudovitih ptic in podpirati programe za njihovo zaščito in preživetje v naravi.

Avtobus nas je vozil v nadaljevanju mimo akumulacijskega jeza Mavrovo, Tetova. Ciljna destinacija pa je bilo Skopsko letališče. Letalo nas je odpeljalo do Zagrebškega letališča. Od tu pa avtobus do Kranja.

Potepanje po sončni Makedoniji je bilo všečno. Sprehodili smo se skozi Skopje, kateremu šarm daje Vardar. Skopska arhitektura pa se napaja iz turških časov in iz modernejših slogov. V mestu imajo ogromno skulptur, ki upodabljajo znamenite Makedonce.

Obisk Kavadarcev in tovarne Tikveš, ki proizvaja odlično vino, je bilo zanimivo iz strokovnega in degustacijskega vidika.

Bitola je tipično makedonsko mesto z glavno mestno promenado, ob kateri so številni gostinski, trgovski in drugi storitveni obrati. Na ulicah lahko vidite ogromno ljudi.

Ohrid je mesto, kateremu čar daje modro, veliko jezero. Ljudje se tu kopajo, vozijo po njem z raznimi plovili. Ima veliko turistične infrastrukture. Za mestom, dokaj visoko v bregu, se bohoti Tvrđava, kot ji rečejo Srbi (Slika 5).

Ogledali smo se tudi dva makedonska samostana: Sveti Naum in Jovan Bitovski. Oba imata bogato notranjo opremo. Človeka impresionira, ko mu povedo, da so manjši okrašen steber iz lesa delali po več let. Občudovali smo tudi lahko verske ikone v teh prostorih.

Šlo je za prijeten izlet v poletnih dnevih, ki ga nikoli ne bomo pozabili.