Sveti Naum ob južnem delu Ohridskega jezera

V jutranjih, nedeljskih urah smo se odpeljali proti jugu ob Ohridskem jezeru. Vozili smo se po panoramski cesti, na kateri se težko srečujejo vozila, posebno avtobusi ipd. zaradi ozkosti ceste. Na svoji levi strani smo ves čas gledali visoko pogorje Galičice, katere vrhovi so visoki nad 2000 m. Po slabih 2 urah vožnje smo prispeli do verskega središča Sveti Naum (Slika 1).

Sveti Naum, znan tudi kot Sveti Naum Ohridski, je pomemben verski in kulturni kraj, ki se nahaja v Severni Makedoniji blizu mesta Ohrid. Kraj je poimenovan po svetem Naumu Ohridskem, srednjeveškem bolgarskem svetniku in učencu Cirila in Metoda, ki sta ustvarila cirilico, znan alfabet.

Sveti Naum je lociran ob južni obali Ohridskega jezera, enega najstarejših in najglobljih jezer v Evropi. Samostanski kompleks je zgrajen na hribu, ki se dviga nad jezerom, in obdaja ga čudovita naravna pokrajina. Zaradi svojega zgodovinskega in duhovnega pomena je priljubljena turistična destinacija (Slika 3).

Samostan je bil ustanovljen v 9. stoletju in ima bogato zgodovino. V njem se nahaja cerkev, posvečena svetemu Naumu, ter muzej, kjer so razstavljeni verski artefakti, rokopisi in freske iz različnih obdobij. Cerkev je znana po svoji impresivni arhitekturi, zapletenih freskah in ikonostazu (Slika 4).

Eden glavnih znamenitosti Svetega Nauma so bližnji naravni vrelci, imenovani “Naumovi vrelci” ali “Naumovo oko”. Ti vrelci se nahajajo le nekaj metrov stran od jezera in slovijo po svoji kristalno čisti vodi. Obiskovalci se lahko odpravijo na vožnjo s čolnom, da raziščejo vrelce in uživajo v slikovitem okolju (Slika 5).

Druga pomembna značilnost Svetega Nauma je grob svetega Nauma, ki se nahaja znotraj cerkve. Ta kraj je svet za pravoslavne kristjane, ki pridejo, da izrazijo spoštovanje in iščejo blagoslove.

Okolica Svetega Nauma ponuja tudi različne rekreacijske dejavnosti, kot so vožnja s čolnom, plavanje in pohodništvo. Samostan je tudi izhodiščna točka za čolnarniške izlete do bližnjega spomenika svetovne dediščine, starega mestnega jedra Ohrida, ki je znano po svoji dobro ohranjeni srednjeveški arhitekturi in starodavnih cerkvah.

Na splošno je Sveti Naum kraj s pomembnostjo zgodovinskega, kulturnega in naravnega pomena v Severni Makedoniji. Pritegne tako verske romarje kot turiste, ki si želijo doživeti to edinstveno mesto.

Zaliv Kosti v Ohridu

Na poti nazaj proti Ohridu, smo se ustavili v Zalivu Kosti v Ohridu. Gre za rekonstruirano prazgodovinsko naselje iz XII-VII. stoletja p.n.š. postavljena na platformi, ki ima lesene drogove. To je na novo odprt muzej na vodi, v katero so postavljeni starodavno izkopani habitati, potapljaške baze in rekonstruirane utrdbe rimskega imperija iz II stoletja.

Na tej lokaciji, na globini od treh do pet metrov, je bilo najdenih 6.000 lesenih drogov, ki so se verjetno držali skupne platforme z 20 lesenimi hišami. Glede na ankete se je površina naselja razširila na 8.500 m2. Glede na to, da so bile zgrajene iz lesa, trsja in blata so bila stanovanja dovzetna za požare in so pogosto obnovljena, razlog za visoke gostote drogov (našli so ostanke sežganega lesa in premoga). Platforma je s celino bila povezana z gibljivim mostom, ki je bil ponoči podstavljen za zaščito od živali in sovražnikov. Trenutno rekonstruiran del naselja, ki ima sedem hiš zgrajenih na platformi, ki je postavljena na več kot 1.200 drogov, ki so obdelani tako, da so bolj odporni in prožni. Notranjost hiš je bila tudi rekonstruirana, kar ponuja zanimivo izkušnjo za takratni način življenja.

OBISK RESTAVRACIJE BILJANI IZVORI V OHRIDU & STAROGRADSKE PESMI & NASTOP FOLKLORNE SKUPINE

V večernih urah smo obiskali ohridsko restavracijo Biljanini izvori. Postregli so nas s hrano in pijačo. Poleg tega smo uživali ob živi glasbi in folklornem nastopu mlade folklorne skupine, ki je prihajala iz Severne Makedonije.

Makedonska folklora je bogata in raznolika, in ples je pomemben del te kulturne tradicije. Plesi so zelo priljubljeni med makedonskim prebivalstvom in predstavljajo pomemben del njihove identitete ter načina izražanja.

Makedonski plesi so polni energije, živahnosti in izražajo veselje, trud in strast ljudi. Plesalci se v tradicionalnih nošah in obuti v posebne plesne čevlje zberejo na javnih prireditvah, družabnih srečanjih, festivalih in porokah, kjer izvajajo tradicionalne plese.

Med najbolj znanimi makedonskimi plesi je “oro”, ki je nacionalni ples Makedonije. Oro je skupinski ples, kjer plesalci tvorijo krog ali vrsto ter se držijo za roke ali ramena. Ta ples izraža enotnost, povezanost in skupnost ter je pogosto plesan ob živi glasbi, ki jo izvajajo tradicionalna glasbila.

Poleg “ora” obstaja še veliko drugih tradicionalnih plesov, kot so “teškoto” in “čoček”. “Teškoto” je počasen in melanholičen ples, ki se izvaja v parih, pogosto na porokah. “Čoček” pa je bolj dinamičen in živahen ples, ki ga izvajajo moški. Ta ples je značilen po hitrih korakih, vrtljajih in skokih ter izraža moč in spretnost plesalcev.

Makedonski plesi so pogosto povezani z bogato in raznoliko zgodovino ter kulturno dediščino Makedonije. Pogosto vključujejo elemente tradicionalnih oblačil, glasbe in instrumentov, ki so značilni za posamezne regije v državi.

Pomembno je tudi omeniti, da se makedonski folklor in tradicionalni plesi ohranjajo in prenašajo iz roda v rod. Številne skupine in ansambli se ukvarjajo s preučevanjem in ohranjanjem teh plesov ter jih izvajajo na različnih prireditvah doma in v tujini. Poleg tega so plesi in folklor del učnega programa v šolah, kar prispeva k njihovemu nadaljnjemu ohranjanju in promociji.

Makedonska folklora in tradicionalni plesi predstavljajo pomemben del kulturne identitete Makedonije ter so izraz življenjske radosti, strasti in ponosa ljudi. Plesne predstave so čudovit prikaz dediščine in izrazite žive duše tega balkanskega naroda.

Starogradske pesmi v Makedoniji predstavljajo pomemben del kulturne dediščine tega balkanskega naroda. Izraz “starogradska pesem” se nanaša na tradicionalne ljudske pesmi, ki so bile izvajane in prepevane v mestnih okoljih Makedonije že stoletja. Te pesmi so običajno prenašale zgodbe o ljubezni, veselju, žalosti, upanju in vsakdanjem življenju.

Starogradske pesmi so se razvile v mestih, kot so Skopje, Bitola, Ohrid, Prilep in Kumanovo. Izvajale so se na javnih prireditvah, družabnih srečanjih, porokah, veselicah in drugih priložnostih. Ljudje bi se zbrali, zaplesali in prepevali te pesmi, običajno ob spremljavi tradicionalnih glasbil, kot so tamburica, kaval, klarinet, violina in tamburin.

Vsebina starogradskih pesmi je pogosto izražala čustva in občutke ter se dotikala tem, ki so zanimale ljudi v mestnih središčih. Pesmi so opisovale ljubezenske zgodbe, hrepenenje po ljubljeni osebi, žalost ob ločitvah, trpljenje in veselje v življenju. Mnoge pesmi so bile tudi politično angažirane in so odražale zgodovinske dogodke ter družbene in politične razmere tistega časa.

Izvajalci starogradskih pesmi so bili običajno lokalni pevci ali skupine pevcev, ki so se specializirali za ta glasbeni žanr. Njihove izvedbe so bile navadno intenzivne in čustvene, s poudarkom na izražanju besedila in čustev.

Pomembna osebnost na področju starogradskih pesmi v Makedoniji je bil pevec Toše Proeski, ki je bil priljubljen tako doma kot v tujini. S svojim glasom je predstavljal sodobno interpretacijo starogradskih pesmi in prispeval k njihovi popularizaciji.

Kljub sodobnim vplivom in spremembam glasbene scene v Makedoniji, starogradske pesmi še vedno ohranjajo svoj poseben čar in pomembno mesto v srcih ljudi. Predstavljajo del bogate kulturne dediščine Makedonije in so pomemben element nacionalnega identitete. Še danes se izvajajo na festivalih, koncertih in prireditvah, ohranjajo pa se tudi preko posnetkov in arhivskih materialov, ki omogočajo dostopnost in nadaljnje odkrivanje te dragocene glasbene dediščine.